Nacionalni svet za kulturo (NSK) se je v novi sestavi pod vodstvom predsednice Uršule Cetinski na seji skupaj z ministrom za kulturo Tonetom Peršakom in državno sekretarko Damjano Pečnik prvič srečal v petek. Uršula Cetinski je povedala, da je po prvi seji, ki jo je vodila, optimistična in verjame v dialog med NSK-jem in politiko.
"Poslanstvo NSK-ja je spremljanje kulturne politike in njenih fenomenov. Mnenje tega neodvisnega telesa je za politiko res nezavezujoče, menim pa, da bi bilo zelo nespametno, če bi ga zaobšla. Zato verjamem v dialog," je o vlogi Nacionalnega sveta za kulturo spregovorila predsednica NSK-ja Uršula Cetinski.
Prioritetne teme naslednjih srečanj NSK-ja
Na petkovi, sicer osmi seji NSK-ja v tem mandatu so se člani sveta odločili, da bodo od septembra do konca leta pripravili štiri javne seje, na katerih bodo obravnavali štiri teme. Najprej se bodo posvetili razpravi o slovenskih festivalih v kontekstu slovenske kulture in nacionalne strategije za turizem kot tudi lokalnih strategij za turizem v smislu pomena festivalov za razvoj kulturnega turizma.
Druga tema bodo spodbude na področju zasebnih vlaganj v kulturo in pokroviteljstva ter donatorstva na tem področju. Na tretji seji bodo obravnavali možnosti za razvoj kulturne vzgoje in na četrti potrebe po oblikovanju zakona o uprizoritvenih umetnostih.
Ena izmed izhodiščnih tem za prihodnje leto bo refleksija umetnosti in kulture v medijih, tudi specialističnih oziroma strokovnih, saj se medijski prostor po besedah Uršule Cetinski na tem področju močno zožuje.
Želijo si tehtne obravnave težav v kulturni politiki
Da bi poudarili zavest o tem, da kultura ne obstaja le v prestolnici, bodo javno sejo NSK-ja občasno izvedli tudi v drugih slovenskih mestih. "Sicer pa je težav v kulturni politiki veliko, zato nam vsebin za razpravo ne bo zmanjkalo, želimo pa si, da bi jih na za javnost odprtih sejah obravnavali tehtno, na podlagi analiz in argumentov, ki jih bo še treba pridobiti," je še povedala predsednica NSK-ja.
Delo NSK-ja je odvisno od članov in izzivov
Na vprašanje, v katerih točkah bo mandat NSK-ja v novi sestavi nemara drugačen od prejšnjih, je Uršula Cetinski poudarila, da sami člani NSK-ja s svojimi izkušnjami in aspiracijami dajejo močan pečat izboru vsebin, ki jih ocenjujejo in komentirajo. "Zato se delo različnih sestavov tega telesa razlikuje po tem, kdo je v njem dejaven, pa tudi po tem, kateri so izzivi nenehno spreminjajoče se kulturne podobe Slovenije in njene politike," je povedala.
NPK kot dolgoročnejši strateški dokument
Na petkovi seji je Peršak predstavil tudi svoje poglede na sklep vlade o prenosu nekaterih rudnikov v pristojnost ministrstva za kulturo ter svoje videnje Nacionalnega programa za kulturo, ki je v veljavi do leta 2017.
Po njegovem mnenju gre pri zadnjem za dokument brez potrebnih virov za realizacijo ciljev, saj bi ministrstvo po njegovi oceni potrebovalo 800 milijonov evrov dodatnih sredstev za uresničitev načrtovanega, od tega 520 milijonov evrov za področje kulturne dediščine, je povzela U. Cetinski. Peršak si novi Nacionalni program za kulturo predstavlja kot dolgoročnejši strateški dokument.
Še o slovenščini v visokem šolstvu
Člane NSK-ja je zanimalo tudi stališče ministrstva za kulturo v povezavi s predlogom novele zakona o visokem šolstvu, ki ga del javnosti razume kot ogrožajočega za obstoj slovenščine v okvirih visokošolskega študija. Minister po besedah Uršule Cetinski kot varovalo prepoznava dopolnitev 8. člena tega predloga z določbo, da se možnost visokošolskega študija v neslovenskem jeziku omogoča v soglasju z ministrstvom za kulturo, ki je pristojno za jezikovno politiko.
Člani in članice NSK-ja so izrazili začudenje, da težnje po pridobivanju tujih študentov na račun izvajanja programov v tujih jezikih niso podane na podlagi argumentiranih analiz. Hkrati so izrazili zaskrbljenost zaradi ponekod ohlapnega besedila predloga, ki bi utegnil privesti do škodljivih manipulacij, ki bi znižale raven slovenščine kot strokovnega in znanstvenega jezika in njen razvoj na tem področju rabe.
V novi sestavi NSK-ja, ki ima mandat do 26. septembra 2019, poleg predsednice Uršule Cetinski kot člani delujejo še Andrej Gaspari, Silvan Omerzu, Andreja Rihter in Tone Partljič, iz prvotne sestave sveta pa še Uroš Lajovic in Jadranka Plut. Večina prejšnjih članov sveta, vključno s predsednikom Metodom Pevcem, je decembra lani odstopila zaradi "izrazito političnega in nestrokovnega" vodenja Julijane Bizjak Mlakar ministrstva za kulturo.