V letu 2005 so s prodajo vstopnic zaslužili 526 milijonov tolarjev, kar pomeni 21 odstotkov prihodkov, medtem ko je Cankarjevemu domu ministrstvo za kulturo namenilo dobre 1,3 milijarde tolarjev. Obisk se je v primerjavi z letom 2004 lani povečal za 6,5 odstotka, za dober odstotek pa se je povečala tudi zasedenost dvoran, ki zdaj znaša 62 odstotkov.

Lani največ denarja za gledališki program
Število prireditev je v letu 2005 ostalo skoraj nespremenjeno, saj so jih priredili okoli 1.200. Od tega je bil gledališki program deležen 365 milijonov tolarjev, s katerimi so ponovili 124 predstav, po 120 milijonov pa so bili v Cankarjevem domu namenili za filmski, kulturno-vzgojni, humanistični in razstavni program. Zaradi 20-odstotnega davka na gostovanje tujih umetnikov pa bi utegnili v letu 2006 zmanjšati število tujih gostovanj, je opozoril Rotovnik.

Rezultat kvari kongresna dejavnost
Slabši rezultat od tistega v letu 2004 je lani dosegla kongresna dejavnost, za kar naj bi bilo krivih več dvoran z boljšimi logističnimi rešitvami, ki so lani začele delovati v prestolnici. Da bi bili poslovni rezultati v letu 2006 boljši, prvi in do zdaj edini direktor Cankarjevega doma predvideva, da bo treba med drugim zmanjšati število zaposlenih, oblikovati nove storitve, zmanjšati stroške poslovanja in izboljšati zagatni logistični položaj te ustanove.

Obetajo se izjemne koprodukcije in mednarodne projekcije
Ob pregledu poslovnih rezultatov za leto 2005 je svet Cankarjevega doma sprejel tudi program za letos. Rotovnik zanj obljublja nekaj izjemnih koprodukcij in mednarodnih projekcij, sicer pa so pri njegovem oblikovanju upoštevali Nacionalni program za kulturo, prednostne naloge in strateška navodila ministrstva za kulturo in strategijo, po kateri deluje Cankarjev dom.