To je med drugim pokazala anketa Aktiva fotoreporterjev in fotografov (AFF), ki so ga vzpostavili v okviru Društva novinarjev Slovenije (DNS).

Anketa o razmerah na trgu novinarske fotografije je na splošno pokazala na slabe in neurejene razmere. "Je tudi neki dokaz trenda propadanja poklica in področja novinarske fotografije," je dejal član izvršnega odbora aktiva Matjaž Rušt. V anketi je sodelovalo 57 članov aktiva, pri čemer jih je večina odgovorila, da niso zadovoljni s cenami, ki jih dosegajo pri naročnikih, zaradi česar je aktiv razvil tudi orodje za pomoč pri oblikovanju cen.

V aktiv povezani fotoreporterji in fotografi so z željo ozaveščanja javnosti o pomenu svojega dela opozorili na nestabilne delovne pogoje, ogroženost nekaterih žanrov in poklica, izginjanje poklica urednika fotografije in težave pri razvoju kadra. Po današnji izvolitvi vodstva je aktiv predstavil svoje dejavnosti, ki jih izvaja predvsem na področjih odnosa do države, do uredništev, do javnosti in do članstva.

"Politični portret so zreducirali na propagandni material"
Za vzpostavitev aktiva so se med drugim odločili, da lahko z enotnim glasom nagovarjajo javnosti, delodajalce, naročnike, uporabnike in oblast o pomenu vizualnih vsebin. Aktiv prav tako zastopa pravice fotoreporterjev in fotografov in jim nudi podporo, eden od njegovih glavnih namenov je tudi izobraževanje. "Imamo neko dolžnost ali pa družbeno odgovornost pri ustvarjanju vizualnih vsebin," je dejal predsednik aktiva Uroš Hočevar. Poudaril je prav tako dolžnost odgovornega dokumentiranja sedanjosti, predvsem v luči inflacije podob in informacij.

Iz aktiva so sporočili, da je – tudi zaradi dogodkov ob protestih v preteklih letih, ko je bil med drugim eden od fotoreporterjev poškodovan s solzivcem – že stekel dialog s policijo. Do zdaj so se že pogovarjali o sodelovanju in medsebojnem spoštovanju dela, v načrtu je tudi nekaj predavanj. Hočevar je ocenil, da se glede tega stvari izboljšujejo. Po njegovem mnenju je prav tako nujna vzpostavitev dialoga s PR-službami in državnim protokolom, ki po Hočevarjevih besedah omejujejo dostop do politikov, državnih funkcionarjev in preostalih uslužbencev na vseh dogodkih. "Politični portret so zreducirali na propagandni material," je dejal.

Fotoreporterji v zadnjem času tudi tarča napadov javnosti
Predsednik aktiva je zaradi izkušenj iz obdobja epidemije kot nujen označil tudi dialog glede dostopanja do javnih ustanov, kot so denimo bolnišnice. Nadalje je opozoril še, da so fotoreporterji nenadoma postali tarča napadov javnosti, kar se je posebej pokazalo prav tako v času epidemije. Izpostavil je družbena omrežja, prek katerih se je po njegovih besedah javnost začela zavedati pravice do zasebnosti, v nekaterih primerih "do te mere, da so resno ogroženi žanri, kot so poulična fotografija, urbani portret, mestna panorama itd.". Glede reportažne in dokumentarne fotografije na splošno je poudaril, da je "izgubila svoj domicil v medijih in da zdaj 'izhaja' v galerijah".

Izginjanje poklica urednika fotografije iz uredništev medijev
Hočevar je opozoril tudi na dejstvo, da je izginil poklic urednika fotografije v medijih, ki je skrbel za standarde in tudi razvoj kadrov. Spomnil je tudi na po njihovem mnenju škodljivo pogodbo med nekdanjim vodstvom Ukoma in STA-ja glede petih brezplačnih fotografij. V povezavi s pogodbo so poziv o premisleku glede določil poslali tudi novemu vodstvu Ukoma, a po besedah predsednika aktiva niso dobili odgovora, zato ocenjuje, da se zdajšnja vlada s tem ne ukvarja.

Aktiv je med drugim opozoril še na izzive, ki jih s sabo prinaša pojav umetne inteligence.