Direktor uprave Sklada pruskih dvorcev in vrtov v Berlinu in Bradenburgu Heinz Berg je namreč sporočil, da bodo 19. decembra dvorec prvič odprli kot muzej. Dvorec in vrt, ki ga obdaja, obnavljajo že skoraj pet let, dela pa se bodo nadaljevala tudi po odprtju, ki ga mnogi prištevajo med kulturne vrhunce letošnjega leta.

Obnova je stala približno 8,6 milijona evrov, sredstva pa so pridobili od Evropske unije, zvezne vlade, dežele Berlin, nemškega sklada za varstvo spomenikov in od drugod.

Baročno-rokokojska obdelava
V času nacizma je bil Schönhausen eden izmed dveh berlinskih depojev za t. i. izrojeno umetnost. Po vojni je bil sprva sedež predsednika Nemške demokratične republike, pozneje pa je služil kot hiša za goste.

Leta 1740 je dvorec, ki stoji v berlinski četrti Pankow, kralj Friderik II. podaril svoji ženi Elizabeti Kristini, sicer pa je bil zgrajen leta 1669 in velja za enega izmed pomembnejših primerov baročne arhitekture (dvorec so v dolgih letih njegove zgodovine velikokrat predelali, a je še vedno zanj najbolj reprezentativen barok).

Med sedemletno vojno so ruske čete, ki so vpadle v nekdanjo Prusijo, dvorec precej uničile, leta 1764 pa so ga obnovili in predelali v takšno obliko kot jo poznamo še danes, predvsem pa so bili vrtovi deležni tedaj modernega rokokoja. Po smrti kraljice Elizabete Kristine, leta 1797, so palačo redko uporabljali, služila pa je predvsem kot "skladišče" za starinsko pohištvo in slike.

C. R.