Pretekli teden so v muzeju odprli ogledno restavratorsko delavnico dveh Carpaccievih umetnin, ki sta bili nekoč del orgelske omare, danes pa sta predstavljeni ločeno. Gre za najpomembnejši restavratorski poseg na teh delih, odkar jih je pred skoraj 500 leti naslikal Carpaccio, ki je v Kopru preživel zadnja leta življenja.

Slikarju se v mestu posvečajo, ker prav letos mineva petsto let, odkar je na povabilo koprske škofije naslikal znamenito oltarno palo Marija z detetom na prestolu in svetniki. Že v sklopu priprav so umetnikove slike restavrirali v Restavratorskem centru ZVKDS, zdaj pa so svoje delo preselili v koprski muzej, kjer si lahko do 21. oktobra obiskovalci v živo ogledajo potek restavriranja renesančnih umetnin. Trenutno dopolnjujejo manjkajoče dele plasti, kot je za TV Dnevnik povedala restavratorka Barbara Gosar Hirci, pa so med delom odkrili tudi nekaj podrobnosti, ki so bile prej zaradi predhodnih restavratorskih posegov skrite. "V prejšnjih postopkih so skušali prikriti poškodbe in šli so čez original. Tako se nam je, na primer, na Pokolu nedolžnih otrok odkril detajl ženskega obraza," pojasni.

Vse od odprtja do 21. oktobra bodo obiskovalci lahko v živo spremljali potek restavriranja obeh del. Carpaccio ju je naslikal leta 1523, le nekaj let, preden je sklenil svojo življenjsko pot.

V Restavratorskem centru so se na sam poseg začeli pripravljati že pred leti. V sodelovanju s strokovnjaki, ki delujejo v okviru mobilnega laboratorija MOLAB, so izvedli naravoslovne preiskave in določili metodo za odstranjevanje starih neoriginalnih lakov. Vzporedno z naravoslovnimi analizami so pripravili tudi historiat o zgodovini orgel in zgodovinsko primerjavo slovenskih orgel s podobnimi v Italiji. Historiat o vseh delih – poleg Carpaccievih so restavrirali tudi sliko Vittorejevega sina Benedetta Marija s svetnikoma - je prinesel pomembne informacije o starih posegih v obliki fotografij in raznih zapisov.

Odstranjevanje sledi starih posegov
Konkretne konservatorsko-restavratorske posege so začeli v drugi polovici leta 2015. Ker so stare retuše in neoiriginalni laki močno spremenili podobo slik, so jih skupaj s preslikavami odstranili. Zaradi različnega časovnega nastanka so bile starejše retuše težje odstranljive. Postopek pa je restavratorjem omogočil preizkus več tako tradicionalnih kot tudi novejših topilnih sredstev.

Praznovanje Carpaccievega leta se bo nadaljevalo v prihodnje leto
Predstavitev restavratorskega posega je le eden od dogodkov, ki jih v sklopu Carpacciovega leta pripravljajo v Kopru. Med dogodki, ki so jih napovedali, je še razstava, ki jo bodo decembra odprli tudi v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja. Praznovanje podaljšujejo v leto 2017, ko bo minilo 500 let, odkar je Carpaccio naslikal prihod beneškega podestata Sebastiana Contarinija v Koper.

Vittore Carpaccio se je rodil med letoma 1455 in 1465 trgovcu s kožami Pieru Scarpazzi. Kje se je naučil slikarskih spretnosti, ni znano, umetnostna zgodovina pa njegove začetke največkrat povezuje s slikarjem Gentilejem Bellinijem. Njegovo prvo naročilo je bil cikel slik za bratovščino Sv. Uršule (1490). Proti koncu stoletja je pod vodstvom Gentileja Bellinija naslikal dela za bratovščino sv. Ivana Apostola, leta 1501 pa je začel delati v Doževi palači (Palazzo Ducale). Slikarjev opus obsega predvsem sakralna dela ustaljene ikonografije tistega časa, predvsem svetniških legend in marijanskih podob, na katerih je ujel tudi trenutke iz življenja in oblačilne kulture tistega časa. Prejel je tudi nekaj naročil profane tematike (Vitezov portret, Kurtizana).