To je bil čas, ko so tedaj še otoškemu mestecu pravili Caput Histriae, zaradi izredno plodovite umetniške in znanstvene dejavnosti pa se ga je držal tudi sloves "istrskih Aten". V Benetkah rojeni Vittore Carpaccio, ki je imel stike s slovitim Antonellom di Messino, svoje slikarstvo pa je formiral tudi ob proučevanju slik ferrarskega cikla Piera della Francesca in je nekaj časa slikal pod vodstvom enega vodilnih beneških mojstrov Gentileja Bellinija, je v tistem času že dosegel ugled, o katerem se je govorilo tudi v Kopru. Zato so se v škofiji odločili, da naročilo oltarne slike zaupajo prav njemu in nastala je znamenita Sacra conversazione, ki je še danes del stolnične opreme.

Ko je Koper dihal v duhu renesanse
V spomin na umetnikovo dejavnost v mestu mu bodo v Kopru v naslednjem letu in pol posvetili številne prireditve, od koncertov do razstav in znanstvenega simpozija. Kot je ob predstavitvi programa dejal direktor Pokrajinskega muzeja Luka Juri, želijo poudariti, da je Koper tudi Carpaccievo in renesančno mesto.

Niz dogodkov, poimenovan Carpaccio500, je po Jurijevih besedah "priložnost, s katero lahko Vittoreja Carpaccia, predvsem njegov čas, čas renesanse, pripeljemo v sedanjost". Maja bodo postavili infromacijske in umetnostne panoje na potniškem terminalu, septembra pa bo vrata odprla velika razstava v pokrajinskem muzeju, društvo Histria pa bo pripravilo znanstveni simpozij. Decembra bodo razstavi odprli tudi v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja. Praznovanje podaljšujejo v 2017, ko bo minilo 500 let, odkar je Carpaccio naslikal prihod beneškega podestata Sebastiana Contarinija v Koper.

Eden od stebrov koprske kulturne dediščine
Koprski podžupan Peter Bolčič je poudaril pomen Carpaccia kot enega stebrov koprske kulturne dediščine, podobno muzejski svetnik Edvilijo Gardina, ki je njegovo oltarno palo označil za "dominantno delo civilizacijskega razvoja ne samo tega, ampak celotnega jadranskega prostora". Gardina obžaluje, da je beneška tradicija pri nas "zanemarjena do mere, da je tako vrhunsko delo, ki mu ni para v našem nacionalnem prostoru, popolnoma nepoznano najprej nam, Koprčanom, ki smo tukaj rojeni, predvsem pa vsem tistim, ki prihajajo v Koper". Koper, ki je mesto znanosti, trgovine, urejenosti in mnogih drugih stvari, potrebuje dušo, pa je dejal koprski župnik Primož Krečič. Ta dogodek bo po njegovem mnenju prispeval prav k temu. Napovedal je obnovo treh Carpaccievih slik, ki se zdaj nahajajo v restavratorskem centru v Ljubljani.

V projektu sodelujejo še koprski filatelistični klub, ki je pomagal pri izdaji priložnostne znamke in razglednice, koprska skupnost Italijanov in Italijanska unija.

Podobe svetnikov in življenja renesančnih Benetk
Vittore Carpaccio se je rodil med letoma 1455 in 1465 trgovcu s kožami Pieru Scarpazzi. Kje se je naučil slikarskih spretnosti, ni znano, umetnostna zgodovina pa njegove začetke največkrat povezuje s slikarjem Gentilejem Bellinijem. Njegovo prvo naročilo je bil cikel slik za bratovščino Sv. Uršule (1490). Proti koncu stoletja je pod vodstvom Gentileja Bellinija naslikal dela za bratovščino sv. Ivana Apostola, leta 1501 pa je začel z deli v Doževi palači (Palazzo Ducale).

V njegovem opusu prevladujejo sakralna dela ustaljene ikonografije tistega časa, predvsem svetniških legend in marijanskih podob, na katerih pa ujame tudi trenutke iz življenja in oblačilne kulture tistega časa. Prejel je tudi nekaj naročil profane tematike (Vitezov portret, Kurtizana).

V Kopru, kjer je preživel zadnja leta življenja (umrl je v letih 1525-1526), je med drugim naslikal tudi orgelski krili Predstavitev Jezusa v templju, Pokol nedolžnih otrok, upodobitvi Preroka Zaharija in Preroka Jeremija ter Jezusovo ime med sv. Janezom Krstnikom in sv. Pavlom (slednja danes v Pokrajinskem muzeju v Kopru).