Poleg dvojice klasičnih stripovskih likov se 95-letni maksimum avtorskih pravic med drugim izteče tudi "mojstrovinama Faulknerja in Hemingwaya, prvim zvočnim filmom Alfreda Hitchcocka, Cecila B. DeMilla in Johna Forda ter neverjetni glasbi Fatsa Wallerja, Cola Porterja in Georgea Gershwina. Precej razburljivo!" je po pisanju Associated Pressa (AP) dejala Jennifer Jenkins, direktorica Duke's Center for the Study of the Public Domain.

Dvojica klasičnih stripovskih likov
Popaj, ki ga je ustvaril E. C. Segar (1894–1938), se je prvič pojavil v stripu Thimble Theatre leta 1929. Njegove prve besede so bile: "Mislite, da sem kavboj?" Tako je namreč odvrnil na vprašanje, ali je mornar. Sprva je bil mišljen kot lik, ki se bo v stripu pojavil samo enkrat, a je dejansko postal stalnica, strip pa se je nato tudi preimenoval v Popaja. Toda tako kot pri Mišku Mikiju lani in Medvedku Puju leta 2022 bo samo najzgodnejša različica na voljo za brezplačno vnovično uporabo. Mimogrede, znamenita špinača, ki Popaju daje supermoč, ni bila prisotna že od samega začetka in gre torej za element, ki bi lahko sprožil pravne spore, če se uporabi.

Prav tako leta 1929 se je v ZDA prvič pojavil strip o mladem reporterju belgijskega avtorja Hergéja (1907–1983). Preprosto narisan najstnik se je prvič pojavil v prilogi belgijskega časopisa Le Vingtième Siècle, kjer je postal ena izmed tedenskih rubrik.

Njegove značilne svetle barve – vključno s Tintinovimi lasmi – so se pojavile šele leta pozneje in bi lahko tako kot Popajeva špinača postale predmet pravnih sporov. Sicer bo v večjem delu sveta Tintin postal javna last šele 70 let po smrti njegovega stvaritelja.

Knjige Faulknerja, Hemingwaya, Steinbecka in Virginie Woolf
Med knjigami, ki bodo v letu 2025 pristale v javni lasti, je kot prva izpostavljena The Sound and the Fury (Krik in bes), nemara najpomembnejši roman Williama Faulknerja. Delo je bilo s svojim modernističnim slogom toka zavesti, ki uporablja več nelinearnih pripovedi, ob objavi prava senzacija. Pripoveduje zgodbo o propadu ugledne družine v avtorjevem rodnem Misisipiju. Roman je nedvomno doprinesel k Nobelovi nagradi, ki jo je Faulkner prejel leta 1949.

Roman A Farewell to Arms (Zbogom orožje) Ernesta Hemingwaya (1899–1961) se pridružuje njegovemu The Sun Also Rises (Sonce tudi vzhaja), ki je že v javni domeni. Delno avtobiografska zgodba o vozniku reševalnega vozila v Italiji med prvo svetovno vojno je utrdila avtorjev status v ameriškem literarnem kanonu. Čez leta je bil roman že večkrat adaptiran za film, televizijo in radio, kar bo zdaj mogoče storiti tudi brez dovoljenja.

V javno domeno bo prišel tudi prvi roman Johna Steinbecka (1902–1968), naslovljen A Cup of Gold (Čaša zlata). Na seznamu je tudi razširjeni esej A Room of One's Own (Lastna soba) Virginie Woolf (1882–1941). Sicer je njen roman Mrs. Dalloway (Gospa Dalloway) v ZDA že v javni lasti, saj je izšel leta 1925.

Zvočni začetki Hitchcocka, Forda in DeMilla
Medtem ko bo množica resnično velikih filmov postala javna v prihodnjem desetletju, so za zdaj na vrsti zgodnje stvaritve velikih kinematografskih imen. Desetletje pred selitvijo v Hollywood je Alfred Hitchcock (1899–1980) v rodni Angliji posnel film Blackmail (Izsiljevanje). Ta je sicer nastal kot nemi film, a mu je bil nato med produkcijo dodan zvok, kar je privedlo do dveh različnih različic, pri čemer je zvočna različica ne le prvi Hitchcockov zvočni film, temveč tudi sploh prvi zvočni film v Veliki Britaniji.

Prav tako leta 1929 je svoj prvi zvočni film posnel John Ford, ki se je s poznejšimi vesterni proslavil kot eden najbolj čislanih režiserjev. V pustolovskem epu The Black Watch (Črna straža), je med drugim kot statist nastopil mladi John Wayne, režiserjev bodoči glavni sodelavec. Istega leta je Cecil B. DeMille (1881–1959), ki se je v Hollywoodu že proslavil s svojimi nemimi filmi, posnel svoj prvi zvočni film, melodramo Dynamite (Dinamit).

Glasba, ki je zvenela v zadnjem letu t. i. burnih dvajsetih
Tudi pesmi iz zadnjega leta t. i. burnih dvajsetih bodo postale javna last. Med njimi je pesem Singin' in the Rain, ki jo je bilo mogoče prvič slišati leta 1929 v filmu The Hollywood Revue. Pesem je seveda najbolj znana iz istoimenskega filma iz leta 1952 z Genom Kellyjem v glavni vlogi. Med glasbo, ki bo prišla v javno last, sta kot vrhunca izpostavljeni tudi skladbi Cola Porterja (1891–1964) What Is This Thing Called Love? in Tiptoe Through the Tulips, ob njiju pa tudi jazzovska klasika Ain't Misbehavin, ki sta jo napisala Fats Waller in Harry Brooks, še piše AP.