Odložilni veto je predlagala skupina svetnikov s prvopodpisanim Milošem Poholetom na čelu.

Državni svetniki med drugim opozarjajo, da način odmerjanja dodatka povzroča neupravičeno razlikovanje med prejemniki tega dodatka, saj bo višina dodatka obratno-sorazmerna višini pokojnine, odmerjene po splošnih predpisih, zaradi česar naj bi prišlo do neupravičenega razlikovanja med prejemniki dodatka, saj bodo na podlagi vrednostno enakih dosežkov prejemali dodatke v različnih višinah.

Prav tako ugotavljajo, da je seznam nacionalnih priznanj in nagrad, na podlagi katerih bodo umetniki upravičeni do dodatka, na eni strani preširok, po drugi strani pa ne zajema vseh relevantnih priznanj in nagrad glede na širino področja umetnosti. Predlagatelji odložilnega veta še opozarjajo na neustreznost določila v zvezi z udeležbo na mednarodnih umetniških dogodkih, na katerih se podeljujejo nagrade in priznanja. Kot neustrezno ocenjujejo merilo, da se priznanja oziroma nagrade ne podeli v primeru, ko je udeležba na dogodku plačljiva.

Svetniki poudarjajo tudi, da je z omenjenim zakonom pravica do dodatka k pokojnini urejena le za področje umetnosti, bi pa bilo treba področje dodatkov k pokojnini za izjemne dosežke urediti celostno in sistemsko ustrezno. Opozarjajo tudi na različno pravno obravnavo oseb, ki so dosegle izjemne dosežke na področju umetnosti, glede na to, ali so pravnomočno obsojene, pa jim obsodba še ni bila izbrisana, kar po njihovem pomeni poseg v načelo enakosti pred zakonom, ki ga zagotavlja ustava.

Menijo tudi, da finančne posledice zakona niso ustrezno ocenjene, saj ne temeljijo na ustrezni analizi in oceni števila potencialnih prejemnikov dodatka ter izračuna obremenitve za državni proračun kot posledice izplačevanja novega dodatka.

Sorodna novica Odbor DZ-ja za kulturo sprejel predlog zakona o dodatku pokojninam zaslužnim umetnikom

Svetniki ob tem poudarjajo, da podpirajo nagrajevanje upravičencev za posebne dosežke na področju umetnosti, saj slednji ključno prispevajo k razvoju slovenske družbe na različnih ravneh in h krepitvi nacionalne identitete. Vlado tudi pozivajo, da v luči napovedane pokojninske reforme pripravi celostno in sistemsko ustrezno rešitev za dodatke k pokojninam za izjemne dosežke na vseh za državo in družbo relevantnih področjih.

V primeru veta je za podporo potrebna večina poslancev DZ-ja
V primeru, da DS predlog odložilnega veta sprejme, bo moral DZ o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti odločati ponovno. Pri ponovnem odločanju mora zakon v DZ-ju v tem primeru dobiti podporo večine vseh poslancev DZ-ja, torej najmanj 46 glasov. Je pa ponovna odločitev DZ-ja dokončna.

DZ zakon sprejel v četrtek
DZ je sicer že v četrtek z 49 glasovi za in 25 proti sprejel omenjeni zakon, ki ureja pravico do tega dodatka ter določa pogoje in postopek za njegovo priznanje.

DZ je razpravo o zakonu sicer opravil novembra, vendar o njem ni glasoval, ker je opozicijska stranka SDS še pred glasovanjem vložila pobudo za posvetovalni referendum. DZ je pozneje ob obstrukciji SDS-a predlog za posvetovalni referendum zavrnil.

Zakon pravico do omenjenega dodatka namenja slovenskim državljanom, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazujejo posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali v tujini, ter prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pokojnino v tujini. Novi zakon bo nadomestil zakon iz leta 1974. Višina dodatka bo vezana na višino osnovne pokojnine posameznika in trenutek, ko bo podana vlogo za dodatek. Ta ne bo presegal najvišje pokojnine. Zakonu je dodan seznam nagrad in priznanj, ki jih spremlja pravica do dodatka.