Pri projektu Vstop prost sodelujejo: Jure Cvitan, Andreja Džakušič, Đasper i Đons, Phill Hession (Severna Irska), Borut Holland, Miha Kaučič, Bojana Križanec, Siniša Labrović (Hrvaška), Tomaž Lunder, Simon Macuh, Peter Matko, Tomaž Milač, Adolf Mljač, Mircea Nicolae (Romunija), Boris Oblišar, Željko Opačak, Agata Pavlovec, Gašper Piano, Janken Popp (LaVitrine, Francija), Mark Požlep, Samo Škoberne, Iva Tratnik, Manja Vadla, Estela Žutič in Gilles Duviver (Belgija). Foto: Spletna stran projekta
Pri projektu Vstop prost sodelujejo: Jure Cvitan, Andreja Džakušič, Đasper i Đons, Phill Hession (Severna Irska), Borut Holland, Miha Kaučič, Bojana Križanec, Siniša Labrović (Hrvaška), Tomaž Lunder, Simon Macuh, Peter Matko, Tomaž Milač, Adolf Mljač, Mircea Nicolae (Romunija), Boris Oblišar, Željko Opačak, Agata Pavlovec, Gašper Piano, Janken Popp (LaVitrine, Francija), Mark Požlep, Samo Škoberne, Iva Tratnik, Manja Vadla, Estela Žutič in Gilles Duviver (Belgija). Foto: Spletna stran projekta
Center celja bodo za devet dni zasedli umetniki, ki bodo ugotavljali kaj je prepovedano. Foto: RTV SLO

Na letošnji projekt Društva celjskih likovnih umetnikov so se odzvali gostje iz Slovenije, Belgije, Romunije, Francije, s Hrvaške in Severne Irske. Vsi bodo ustvarjali na temo Prepovedano, njihove interpretacije tega pojma pa bo mogoče videti vse do 28. maja. Vsak dan med 10.00 in 16.00 bodo sodelujoči predstavili urbane umetniške intervencije, akcije, performanse in instalacije, dokumentacija nastalih projektov pa bo na ogled v Likovnem salonu Celje.

Kaj vse nudi prepoved?
Umetnikom so se pri oblikovanju dane teme porodile marsikakšne ideje, misli, besedne igre: Peter Matko, Manja Vadla in Bojana Križanec bodo celo posegli v prostor in mimoidočim prepovedovali ter opazovali njihove reakcije, Agata Pavlovec bo dovolila hojo po lastnem umetniškem delu, Mark Požlep in Jure Cvitan pa bosta gradila hiše zase in za druge v prostorih, kjer to ni dovoljeno.

Umetnike v Celju zanima tudi kako preživeti v družbi in v umetno ustvarjenem socialnem okolju ter ostati svoj: slečen, oblečen, glasen, tih, neumen, vseveden, lep, grd, tisti, ki rad hodi po drugi strani ulice, tisti, ki raje leži kot sedi, tisti, ki je in ki ga ni, ko zahteva čas.

Izpostavljenost umetnika
V Društvu celjskih likovnikov namreč pravijo, da je umetnik tisti, ki javno spregovori in se postavi pred množice kot junak in je nato znova in znova obtožen. Si bodo ostali člani naše družbe zatisnili oči ter še naprej prizadeto razpravljali le o tem, kakšne krivice se, znotraj nesvobode, dogajajo tam daleč nekje drugje?

Koncept letošnjega projekta izhaja it potrebe umetnikov po preseganju konvencionalnih okvirov galerijskega prostora kot takega, ter vključuje kot prostor dogajanja ulice mesta, kjer umetniki računajo na akcijo in interakcijo predvsem naključne publike, obiskovalcev ali pa prebivalcev mesta. Gre torej za umetniške posege v urbani prostor, ki pa se vsebinsko navezujejo na aktualno problematiko mesta.