Da se najbolj obiskani muzej na svetu odpravlja na Bližnji vzhod - muzej bodo zgradili na nenaseljenem otoku pred Abu Dabijem -, se ve že dolgo, nezadovoljstvo v Franciji pa še kar narašča. Gre za največji "muzejski posel" v zgodovini Francije, ki je epilog na papirju dobil prejšnji teden. Abu Dabi bo Franciji plačal 1,3 milijarde "petrodolarjev", iz Evrope pa na jugovzhod ne bodo potovale le umetnine iz Louvra, ampak tudi iz pariških muzej, na primer Picassovega muzeja, muzeja Pompidou, gradu Versailles in drugih muzejev.

Pogodba je podpisana
Francoski arhitekt Jean Nouvel, direktor Louvra Henri Loyrette, direktor turistične zveze iz Abu Dabija in francoski minister za kulturo so v torek posel zapečatili s podpisom pogodbe. Francoski predsednik Jacques Chiarac je ob tej priložnosti še enkrat povedal, da bo "muzejska pogodba" pomagala premostiti "to, kar ima svet za trk civilizacij med islamom in zahodom".

Kulturni imperializem se nadaljuje
Veliko francoskih zgodovinarjev in umetnostni zgodovinarji pa se tem ne strinjajo in menijo, da gre le za "posojanje neprecenljive francoske kulturne dediščine". Daniel Alcouffe, častni kurator Louvra, je izjavil: "To je strašno. Žalostno in sramotno je, da Francija na tak način razprodaja svojo dediščino." Puščavski Louvre, kot projekt imenujejo francoski časopisi, je uresničitev želje Francije, da svojo moč uveljavi skozi kulturno dediščino. "Edino v kulturi Francija še nekaj pomeni. Z diplomacijo in gospodarstvom se nam ne gre več hvaliti," pravijo Alcouffe in njegovi somišljeniki.

Louvre za (slab?) vzgled drugim
Louvru sledijo tudi drugi pariški muzeji. Iz Pompidouja, muzeja sodobne in moderne umetnosti, so pred kratkim sporočili, da bodo podružnico odprli v Šanghaju, Rodinov muzej pa razmišlja o izpostavi v Braziliji. Chirac pa pravi, da bi morala Francija imeti muzejske partnerje v Rusiji, Indiji, Afriki in Južni Ameriki.

Peticija, ki ne bo spremenila ničesar
Abudabijski Louvre bo prostor dobil v kupolasti stavbi, ki bo spominjala na leteči krožnik, načrte zanjo pa bodo naredili francoski arhitekti. Del kompleksa, ki naj bi bil zgrajen v petih letih, bo tudi največji Guggenheimov muzej na svetu, 29 luksuznih hotelov in tri marine, ki bodo lahko gostile deset tisoč jaht. Medtem pa na svetovnem spletu kroži peticija z naslovom Naši muzeji niso na prodaj, ki jo je do danes podpisalo že 4.700 kuratorjev, umetnostnih zgodovinarjev, arheologov, ljubiteljev umetnosti in drugih. A pogodba je podpisana in poti nazaj verjetno ni več, kislo ugotavljajo podpisniki.