Tipi plemenom ameriških staroselcev ni predstavljal samo domovanja, temveč je bil tudi središče družabnega in verskega življenja. Zato so si v muzeju po poročanju AP-ja ravno tipi izbrali za središčno točko razstave o življenju indijanskih plemen. Šotor je bilo precej preprosto postaviti in razstaviti. Leseni drogi so bili dovolj močni, da tipija ni prevrnil veter, bizonove kože pa so prebivalce ščitile pred dežjem in snegom.

Ženske pri vhodu, moški v ozadju
Vhod tipija je bil vedno obrnjen proti vzhodu v smeri vzhajajočega sonca. Del šotora pri vhodu je bila ženska domena, moški pa so imeli prostor v zadnjem delu tipija. Tudi samo postavljanje indijanskega domovanja je utrjevalo tradicionalne vloge spolov. Ženske so nabirale les za droge, pripravile kože in preprosto pohištvo, moški bojevniki pa so v šotoru spravljali svoje orožje in na strojene kože v notranjosti zapisovali svoje vojaške pohode.

Družinsko življenje v tipiju je imelo posebna pravila. Po notranjosti se je hodilo v smeri urinega kazalca, vedno za hrbtom človeka, ki je sedel. Vulgarne besede niso bile dovoljene, otroke, ki se niso lepo obnašali, pa so odpeljali iz tradicionalnega šotora.

V razstavnem katalogu se arhitekt indijanskega porekla Dennis Sun Rhodes spominja stvari, ki mu jih je o življenju o tipiju povedala njegova babica. "Vstati je bilo treba zgodaj, da je lahko šotor namesto kot spalnica začel delovati kot dnevna soba. Ko si vstopil, si bil tiho, prav tako je bil molk zapovedan, ko so govorili starejši člani družine ali plemena. Ko so se ženske preoblačile, si umaknil pogled," se babičinih pripovedi spominja Rhodes. Dodal je še: "To nas je naučilo, da smo bili spoštljivi drug do drugega in poznali svoj prostor v svetu na splošno."

Tipi je lahko zdržal tudi 10 let
Poleg treh tipijev v naravni velikosti je na ogled v Brooklynskem muzeju še več kot 160 predmetov iz zgodovine Indijancev s planjav, pa tudi dela sodobnih indijanskih umetnikov. Eden izmed razstavljenih šotorov je replika domovanja plemena Lakota, ki je bil v uporabi pred letom 1860, ko so staroselce začeli premeščati v rezervate. Tipi ima trimetrski premer, kar je bilo dovolj za manjšo družino, narejen pa je iz približno desetih bizonovih kož. Takšen šotor je lahko vse vremenske razmere prenašal tudi deset let.

Muzej je naročil tudi postavitev večjega tipija s premerom okoli osem metrov, okrašenega s podobo krvaveče bizonove lobanje, v katerega lahko obiskovalci vstopijo in tudi osebno vsaj delno doživijo življenje indijanskih plemen. Razstava z naslovom Tipi: dediščina Velikih planjav bo na ogled do 15. maja, za zdaj pa še ne razmišljajo, da bi jo postavili tudi kje drugje.

V spodnjem videoposnetku si oglejte priprave na razstavo.