Krajevna skupnost Rožna Dolina je mrliško vežico nekaj časa oddajala za gostinski lokal, zdaj pa bi radi našli drugo vsebino. Tako zdaj skupaj z Mestno občino Nova Gorica in Zavodom za zaščito kulturne dediščine išče primerno dejavnost za stavbo. Za čim boljšo zapolnitev prostora so v krajevni skupnosti pripravili javno razpravo, zbrani krajani pa so izrazili mnenje, da je oddaja v najem edina možnost, da dobijo dovolj sredstev za njeno vzdrževanje.

Darilna pogodba med dvema skupnostma
Stavba, ki je bila leta 1985 zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena, je v roke krajevne skupnosti prišla z darilno pogodbo. Poklonila jim jo je judovska skupnost v zameno za vzdrževanje pokopališča ob mrliški vežici. Pokopališče je zapuščeno, zadnji pokop na njem je bil leta 1947.

V stavbi zagotovo ne bo več igralnice, ki je vseh 15 let delovanja povzročala spore. Večina je namreč menila, da igralniška dejavnost ni primerna v stavbi, ki je bila nekdaj mrliška vežica. Pozneje je v njej deloval gostinski lokal, ki je za nekatere krajane še danes sprejemljiva dejavnost. Krajevna skupnost pa upa še, da bo v stavbi lahko obdržala prostor zase, kot je bilo to doslej.

Kot ena izmed obstoječih možnosti se omenja tudi, da bi v njej uredili prostore za turistično dejavnost, ne nazadnje bi lahko tu dobil prostor zavod za turizem, katerega ustanovitev načrtujejo na Goriškem, je v razpravi spomnila mestna svetnica Damjana Pavlica. Nekateri si v nekdanji vežici zamišljajo tudi manjši muzej ali vsaj sobo v spomin na nekdanjo judovsko skupnost v sosednji Gorici, ki je danes skorajda ni več.

Pokopališče, ki se je znašlo na bojni črti
To judovsko pokopališče skupaj s sinagogo iz sredine 18. stoletja v italijanski Gorici predstavlja edini ostanek nepremične kulturne dediščine, ki je nekdaj pripadal zaokroženi judovski skupnosti v Gorici, danes pa je razdeljen med dve državi, članici Evropske unije.

V času soške fronte med prvo svetovno vojno se je pokopališče po padcu Gorice in pomiku fronte proti vzhodu jeseni leta 1916 znašlo na sami bojni črti. Na tedanjih vojaških zemljevidih je videti, da so imele avstro-ogrske enote svoje prve položaje na vzhodnem, italijanske pa na zahodnem delu pokopališča. Obe vojski sta se trudili spoštovati pokopališče, judovska mrliška vežica pa je bila zaradi obstreljevanja uničena, je na javni razpravi povedal zgodovinar in raziskovalec judovske dediščine na Goriškem Renato Podbersič.

Pokopališče v Rožni Dolini je največje ohranjeno judovsko pokopališče v Sloveniji in spada tudi med bolje ohranjena pokopališča v srednji Evropi.