Ljudstvo Filistejcev nam je zapustilo precejšnjo zakladnico starodavne keramike, a v skrivnost so do danes ostali zaviti predvsem zato, ker za njimi vse do leta 2013 nihče ni našel nobenega biološkega sledu. Takrat so namreč arheologi, ki so izkopavali biblično mesto Aškelon, naleteli na ostanke prvega znanega filistejskega pokopališča. Iz njega so do zdaj izgrebli posmrtne ostanke približno dvestotih ljudi.

Laboratorij še ni rekel zadnje besede
Odkritja, ki so jih danes v Izraelu predstavili člani ekspedicije Leon Levy, so krona tridesetletnih izkopavanj, pri katerih so sodelovali arheologi z ameriških univerz Harvard, Boston, Wheaton (v Illinoisu) in Troy (v Alabami). Naslednji korak bo opravljanje DNK, ogljikovih in drugih testiranj na koščkih kosti s pokopališča, ki datirajo v čas med 11. in 8. stoletjem pr. n. š. Zgodovinarji še niso objavili prvih rezultatov svojih preiskav, verjamejo pa, da so blizu odgovoru na vprašanje o geografskem izvoru Filistejcev.

"Po dolgih desetletjih preučevanja materialnih ostankov Filistejcev smo se končno znašli iz oči v oči z ljudstvom samim," je za tiskovno agencijo AP komentiral Daniel M. Master, eden izmed vodij izkopavanj. "S tem odkritjem smo se približali odgovoru na vprašanje o njihovem izvoru." Na drugih najdiščih so sicer že kdaj v preteklosti našli človeške ostanke, a praviloma v premajhnih količinah, da bi iz njih lahko potegnili kake prave zaključke.

Vest o najdbah so morali skrivati do konca izkopavanj
Arheologi so vest o svoji veliki najdbi "skrivali" kar tri leta, do konca izkopavanj, saj na območju Izraela obstaja zelo specifična oteževalna okoliščina: niso hoteli pritegniti protestnikov iz vrst ortodoksne judovske vere. "Dolgo smo morali držati jezik za zobmi," priznava Master.

V preteklosti so ortodoksni Judi že večkrat pripravili demonstracije na lokacijah, kjer se je odkopavalo človeške ostanke, češ da bi pokojniki lahko bili judovske vere, ta pa prepoveduje premikanje tuzemskih ostankov umrlih. Ista ekipa arheologov je bila denimo tarča ostrih protestov v devetdesetih, ko so odkopavali kanaansko pokopališče.

Zloglasni negativci hebrejske Biblije
V Bibliji so Filistejci seveda prikazani kot največji sovražniki izraelskega naroda, kot tujci, ki so pripotovali z zahoda ter se naselili v petih večjih mestih Filisteje (danes je to območje na jugu Izraela in okrog Gaze). Najslavnejši Filistejec je bil seveda Goljat, strašni bojevnik, ki ga je na koncu na kolena spravil mladi kralj David. Prav tako iz njihovih vrst prihaja Delila, ki je Samsonu odrezala lase in ga tako oropala moči.

Dediščina Filistejcev je v resnici še danes prisotna: "živijo" v imenu Palestina; tako so pokrajino v drugem stoletju poimenovali Rimljani, in poimenovanje Palestinci uporabljajo še danes.

Kosti so genetski podpis
Arheologi in preučevalci Biblije se že dolgo strinjajo, da Filistejci izvirajo iz egejske regije; na to vsaj kaže do zdaj izkopana lončevina. Malo manj jasno pa je, od kod natančno so v Izrael pripotovali - iz celinske Grčije, z otokov, kakršna sta Ciper in Kreta, ali pa celo iz Anatolije v današnji Turčiji. In prav v kosteh se morda skriva odgovor, je prepričan izraelski strokovnjak Josi Garfinkel, ki pri izkopavanjih sicer ni sodeloval, a se mu zdijo najdbe "zelo pomembno odkritje".

Odkopavanje pokopališča je seveda razkrilo tudi nove podrobnosti v zvezi s pogrebnimi obredi Filistejcev. Pokojnikom so na poti v onstranstvo v grob položili stekleničke parfuma ter jim včasih nadeli verižice, zapestnice, uhane in celo prstane za nožne prste. Nekateri so pokopani s svojim orožjem, otroci pa so prekriti z "odejo" polomljene lončevine. "Razumeti, kako so obravnavali svoje mrtve, pomeni ključ do vsega drugega," je navdušen Adam Aja, eden izmed terenskih arheologov, a za zdaj je prezgodaj, da bi vedeli, ali so te pogrebne navade povezane s tistimi v egejski regiji.