


A prebivalci stare celine se med seboj bolj kot po kulturi - če to razumemo predvsem kot način življenja - razlikujejo po jeziku. Ta ostaja velikokrat edini označevalec narodne identitete. In Svet Evrope je temu označevalcu poklonil svoj praznik. To je 26. september, ki je bil kot evropski dan jezikov razglašen leta 2001. Eden izmed ciljev evropskega dneva jezikov je spodbujanje k priznavanju enakovrednega pomena vseh jezikov, tudi tistih z zelo malo govorci.
Učenje maternega jezika ni nikoli pri krajuObenem je to tudi dan, ko javnost opozarjamo na pomen znanja in vseživljenjskega učenja tujih jezikov pa tudi negovanja obvladovanja maternega jezika. Svet Evrope je praznik zasnoval tudi z namenom dokazovanja, da so vsi jeziki držav članic te organizacije enakopravni in da jih je treba negovati ter zavarovati pred izumrtjem, ki bi nujno pomenilo tudi osiromašenje evropske jezikovne in kulturne raznolikosti. Ob tem prazniku je ministrstvo za kulturo tem geslom dodalo še sporočilo, da je treba spodbujati in podpirati učenje ter uporabo slovenskega jezika v domovini in zunaj nje.
Vse se je začelo leta 1997
Prvi zametek razglasitve 26. septembra za evropski dan jezikov je nastal leta 1997. To leto se je namreč v Svetu Evrope pojavila ideja o projektu Evropsko leto jezikov. Dve leti so birokrati, politični predstavniki držav članic in stroka, ki se ukvarja z jezikom, premlevali idejo o tem projektu in ji dajali vedno konkretnejšo podobo. Tik pred nastopom jubilejnega leta 2000 je bilo določeno, da bo leto 2001 evropsko leto jezikov. Projektu se je s posebno deklaracijo, potrjeno junija leta 2000, priključila tudi Evropska unija.
Nameni evropskega leta kulture so bili podobni zgoraj naštetim ciljem vsakoletne manifestacije evropski dan jezikov. Svet Evrope in Evropska unija sta skušala prebivalce držav članic obeh političnih zvez prepričati o velikem pomenu ohranjanja evropske jezikovne dediščine, želela pa sta jim tudi 'privzgojiti' odprtost pri sprejemanju ljudi, ki govorijo druge jezike. Obenem je bilo to leto leto poudarjanja potrebe po učenju jezikov in promoviranja učenja jezikov kot projekta osebnega razvoja.
Dva vrhunca prazničnega leta
Čez vse leto se je v 45 državah, ki so se priključile projektu, zvrstila množica prireditev in akcij, ki bi pomagale pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Leto jezikov je imelo dva vrhunca. Prvi je bil maja 2001, ko je potekal teden odraslih, ki se učijo tuje jezike, drugi pa se je zgodil 26. septembra, na dan, ki je bil razglašen za evropski dan jezikov in ki vsako leto znova v ospredje postavi vrednote, poudarjene leta 2001.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje