Dosedanja direktorica Koroške galerije likovnih umetnikov Andreja Hribernik se bo po lastnih besedah tudi na čelu Kunsthausa še naprej ukvarjala s temami, ki so jo zanimale že v Slovenj Gradcu, torej z vsebinami, ki se ukvarjajo z družbenimi tematikami kot vprašanjem ekološke krize in globalnega segrevanja, političnimi nemiri in vojnami, še vedno razraščajočo svetovno neenakostjo in marginalizacijo določenih družbenih skupin.

"Obravnava teh poudarkov skozi umetnost lahko namreč ponudi neki globlji uvid, ki danes v času vsesplošnega hitenja pogosto umanjka," meni Andreja Hribernik. Dodala je še, da si želi vzporedno nameniti velik poudarek izobraževalnim vsebinam in dostopnosti institucije v vseh pogledih.

Brez nacionalnih razlik pri sprejemanju sodobne umetnosti
Andreja Hribernik je bila na čelu Koroške galerije likovnih umetnosti od leta 2013. Na vprašanje o razlikah med razstavami v Sloveniji in Avstriji je odgovorila, da je Kunsthaus v nasprotju s koroško galerijo, kjer je bil vsebinski poudarek zelo vezan na zbirko muzeja, institucija z zelo specifično arhitekturo s poudarkom na sodobni umetnosti in na občasnih razstavah.

O razlikah pri samem sprejemanju sodobne umetnosti v Avstriji in Sloveniji pa je povedala, da je v polju sodobne vizualne umetnosti težko govoriti o nacionalnih razlikah v njeni sprejetosti, saj je samo področje tako delovanja kot tudi občinstva že v sami osnovi zelo mednarodno.
"Je pa res, da opažam, da tako v Sloveniji kot Avstriji zaznavamo umanjkanje umetnosti v izobraževalnem procesu. Menim, da je v to ključen izziv v prihodnosti, kako bolj povezati izobraževalni proces z vsebinami, ki jih ponujamo na področju umetnosti," je še dodala.

Muzeji in umetnosti institucije 21. stoletja pomembni družbeni akterji
Muzeji in umetnostne institucije 21. stoletja skorajšnja direktorica Kunsthausa vidi kot pomembne družbene akterje. Ob tem je dodala, da se ti spopadajo s številnimi izzivi, ki niso samo neposredno povezani s spremenjenimi družbenimi navadami zaradi pandemije covida-19, "ampak tudi s tektonskimi družbenimi premiki v smislu sprememb na področju percepcije".

Prav v tem kontekstu bi morali po mnenju Andreje Hribernik vedno znova premišljati in redefinirati muzejske institucije, saj se spreminja tudi vloga institucij. To pomeni, da se vseskozi spreminja tudi način, kako se zastavljajo razstave in na kakšen način se obravnavajo teme, da lahko še vedno dosežejo občinstvo.

Pogum za več inovacij
Marko Mele je že ob izbiri za znanstvenega vodjo graškega Joanneuma dejal, da si želi več vključevanja mladine v muzejski program in več poguma za inovacije. Te so namreč po njegovih besedah gonilo evropskega gospodarstva in so mogoče oziroma potrebne na skoraj vseh področjih človekovega delovanja, tako tudi v muzejih.

"Ko govorimo o inovacijah, ne smemo misliti zgolj na velika odkritja in patentirane izume, ampak tudi na številne majhne spremembe, ki nam olajšajo vsakdanjik in prispevajo h kakovostnejšemu življenju. Inovacije prav tako niso zgolj fizični izumi, ampak tudi pristopi, programi in ideje. Inovacijski potencial je del vsakega od nas, vendar se lahko v polnem obsegu pokaže zgolj v okolju, ki podpira inovacije in dopušča napake, iz katerih se učimo. Takšno okolje je lahko tudi muzej, tako za zaposlene kot tudi njegove uporabnike," je dodal Mele.

S slovenskimi muzeji Joanneum po besedah Meleta veže tako zgodovina delovanja kot tudi izvrstni odnosi med strokovnjaki. Prav tako so bile in bodo iniciative za sodelovanje v Joanneumu zmeraj dobrodošle, je dodal.
O posledicah pandemije covida-19, ki je pustila sledove tudi v avstrijskih muzejih, je povedal, da so politični odločevalci pravočasno podprli javne institucije s potrebnimi sredstvi, tako da je bilo mogoče nadomestili izpade dohodkov

Avstrijski muzeji so v prejšnjih dveh letih v obdobju, ko so bili odprti, beležili dober obisk predvsem domačih gostov, letos pa so imeli avstrijski muzeji še posebej dobro leto, saj se je pokazalo, da si ljudje po zaprtjih v prejšnjih letih zelo želijo muzejske ponudbe.