V grobu niso našli kostnih ostankov, da gre za skupni pokop moškega in ženske, pa domnevajo na podlagi grobnih dodatkov. Na fotografiji:  Kapiteljska njiva, bronasti certoški fibuli in železna sekira v grobu, 5. - 4. stoletje pr. n. št.. Foto: Dolenjski muzej
V grobu niso našli kostnih ostankov, da gre za skupni pokop moškega in ženske, pa domnevajo na podlagi grobnih dodatkov. Na fotografiji: Kapiteljska njiva, bronasti certoški fibuli in železna sekira v grobu, 5. - 4. stoletje pr. n. št.. Foto: Dolenjski muzej
Arheologi
Izkopavanja grobišč Kapiteljske njive, ki zaobjemajo pozno bronasto, starejšo in mlajšo železno dobo, potekajo ob denarni podpori novomeške občine in ministrstva za kulturo, vsa leta pa jih izvaja Dolenjski muzej. (Slika je simbolna) Foto: RTV SLO

Arheologi, ki bodo konec meseca sklenili štirimesečno izkopavanje na omenjenem najdišču, ob odsotnosti kostnih ostankov sklepajo, da gre za skupni pokop moškega in ženske na podlagi grobnih dodatkov. V grobu iz pozne starejše železne dobe so našli predmete, steklene in jantarne jagode oziroma dele nekdanje ogrlice, dve bronasti zapestnici in dve nanožnici, tri oblačilne bronaste sponke-fibule in dve železni, štiri lončene posode, glinasto vretence, železno sulično ost, sekiro ter nož. Gre za značilne dele železnodobne moške in ženske noše, časovno pa sodijo v obdobje okoli 300 let pred našim štetjem.
Po besedah vodje raziskovanja na Kapiteljski njivi in kustosa Dolenjskega muzeja Boruta Križa se tovrstni dvojni grobovi v jugovzhodni alpski skupini tako imenovanega halštatskega kulturnega kroga redko pojavljajo. Na samem območju Novega mesta so doslej našli dva, enega tudi v Dolenjskih Toplicah.

Zakaj dvojni pokopi?
O tem, zakaj taki skupni pokopi, arheologi še niso povsem enotni. Nekatere razlage domnevajo, da so moškega in žensko pokopavali skupaj zaradi določenega skupnega dogodka. Razlogi so bili lahko obredne narave, kot za starodavna ljudstva, ki so živela na območju Balkana, sporoča Herodot, lahko pa je šlo tudi za čustva ali kaj povsem drugega, je pojasnil Križ.
Na Kapiteljski njivi so v obdobju skoraj treh desetletij odkrili in raziskali 36 starejšeželeznodobnih rodovnih gomil s približno tisoč kostnimi grobovi, skoraj 300 poznobronastodobnih žarnih grobov in več kot 700 mlajšeželeznodobnih, prav tako žarnih grobov. Letos so arheologi raziskali 60 halštatskih oziroma starejšeželeznodobnih grobov in 12 žarnih grobov iz pozne bronaste dobe.
Raziskovanje zgovornih ostankov tisočletnega bivanja
V prihodnjih letih nameravajo zaščitno raziskovanje omenjenega območja nadaljevati, saj ugotavljajo, da grobovi enega največjih prazgodovinskih grobišč v Sloveniji ležijo tudi po pobočjih griča s Kapiteljsko njivo. Gre za nekdanji posvečeni prostor in zgovorne ostanke tisočletnega bivanja, ki pričajo o nekdanjem velikem pomenu ter ugledu novomeškega v prazgodovini izjemno gosto poseljenega območja, dodaja Križ.
Izkopavanje pred kratkim odkritih grobov si je brez spremstva novinarjev ogledal tudi predsednik republike Danilo Türk.