Novo mesto je aprila prejelo štafeto za pripravo strokovnih in turistično-promocijskih prireditev, povezanih z jantarjem. Ob mednarodni konferenci o jantarju načrtujejo v Dolenjskem muzeju tudi pregledno razstavo Jantar - dragulj Baltika v Novem mestu z izborom jantarnih predmetov baltskega izvora, odkritih na Slovenskem. Hkrati bosta tam na ogled še razstava o znameniti sanktpeterburški jantarni sobi ter razstava Jantar in oblika s predstavitvijo sodobnega oblikovanja jantarja na Poljskem.

Ob jantarni poti
Na novomeški občini želijo v tem letu opozoriti predvsem na svojo bogato arheološko dediščino, zato pripravljajo konferenco mest ob jantarni poti. Hkrati bodo v Novem mestu in njegovi okolici pripravili različne prireditve, povezane z jantarjem in s kraji ob jantarni poti.

Jantar, okamnela smola iglavcev, se v Evropi najpogosteje najde na območju Baltika. V prazgodovini je šlo predvsem za jantar, najden na površini in morskem obrežju, ki so ga nato tovorili vse do Sredozemlja. Ob poti, ki je ime dobila prav po tej priljubljeni surovini, so z njim tudi trgovali. Pri prazgodovinskih ljudstvih je bil izredno priljubljen in dragocen, zanj pa so menili, da ima tudi zdravilno moč.

Od ogrlic do drugega okrasja
Iz jantarja, ki slovi po medeni barvi, so izdelovali predvsem nakit in nič drugače ni danes. V novomeških prazgodovinskih grobovih so jantar odkrili v obliki številnih različno velikih jantarnih ogrlic, pojavlja se tudi v obliki ovnovih glavic, razdelilnikov, drugega okrasja in kot jantarna nakitna obloga.