Arheologi so v perujski provinci Palpa odkrili linijske risbe geometrijskih figur, ki v večini prikazujejo ljudi in opice ter tudi enega kita. "Večina figur je vojščakov," je za perujski časopis El Comercio povedal arheolog in nekdanji generalni sekretar na perujskem ministrstvu za kulturno dediščino Luis Jaime Castillo Butters.

Gre za kar 25 predhodno še nedokumentiranih risb, je za prav tako za El Comercio povedal perujski arheolog Johny Isla Cuadrado. Letalniki so geoglife posneli z višine 30 metrov nad tlemi, dokumentirali so 50 geoglifov, 25 od teh pa je bilo arheologom torej doslej neznanih, čeprav je lokalno prebivalstvo vedelo zanje.

Vpogled v starodavne kulture
Raziskovalci zdaj upajo, da jim bo dokumentiranje novoodkritih primerkov te linijske umetnosti omogočilo vpogled v starodavne kulture tega območja. Cuadrado je dejal še, da te ogromne risbe kažejo na tradicijo, ki je nemara starejša celo od znamenitih geoglifov kulture Nazca. Arheolog je izpostavil še, da to odkritje v Palpi "odpira vrata novim hipotezam o funkciji in pomenu [geoglifov]."

Delo pripadnikov kultur Paracas in Topari
Arheologi menijo, da so risbe v Palpi ustvarili pripadniki kultur Paracas in Topari, ki sta obstajali nekje med letoma 500 pred našim štetjem in 200 našega štetja, tako da bi lahko bile starejše od tistih v sosednji dolini Nazca, ki so kot svetovna kulturna dediščina od leta 1994 pod Unescovo zaščito. Skrivnostna kultura Topari je zaznamovala prehod od kulture Paracas h kulturi Nazca.

Nekaj novoodkritih geoglifov sicer datira tudi v čas kulture Nazca, torej v čas nekje med letoma 200 in 700, ki so jih ustvarili s strganjem temnega puščavskega železooksidovega kamna, pod tem kamnom pa je bela prst apnenca, ki se je strdila ob izpostavljenosti jutranji rosi.

Le peščica najdišč zares dokumentiranih
Za razliko od teh slavnih linijskih risb v dolini Nazca, ki so vrezane v položen teren in so zares vidne samo iz zraka, se nahajajo te na novo dokumentirane na pobočjih gričev Palpe, kar pomeni, da jih je mogoče opazovati tudi s tal. Castillo je omenil še, da je od predpostavljenih 100 tisoč arheoloških najdišč v Peruju zares dokumentiranih le pet tisoč – pa še ta zgolj s tal, iz neba pa je dokumentiranih še bistveno manj.