Kot so pojasnili na ljubljanski območni enoti ZVKDS-ja, je treba osrednji trakt statično sanirati, pri tem pa se ne sme spreminjati tlorisna zasnova notranjosti. Ohraniti je treba stopnišče z ograjo in osrednjo dvorano kot večnamenski prostor. Tudi pročelje je treba obnoviti po prvotnem stanju.

Na ministrstvu za kulturo so idejno zasnovo za projekt pripravili lani, pravkar pa poteka javni razpis za izbiro projektanta za projektno dokumentacijo. Za projektno dokumentacijo PGD-ja in PZI-ja za severni oziroma osrednji trakt nekdanje vojašnice imajo tudi zagotovljena sredstva v letošnjem proračunu. Po pridobitvi projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja bo treba zagotoviti finančna sredstva za samo izvedbo.

Ministrstvo je nekdanjo vojašnico v uporabo dobilo že leta 1992, in sicer za potrebe Arhiva RS (ARS), Zgodovinskega arhiva Ljubljana (ZAL) in Restavratorskega centra (RC). Prvotni načrti so predvidevali dokončanje obnove kompleksa do leta 1998, vendar so do leta 1995 prostore stavbe namenili beguncem iz BiH-a, gradbeno dovoljenje za obnovo pa je bilo pridobljeno šele leta 1999, pojasnjuje direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar.

Poleg zahodnega dela je bil do leta 2006 obnovljen le vzhodni trakt, in sicer kot arhivski depo. Tja je ARS preselil mlajše gradivo s kar sedmih lokacij. ARS ima danes prostore na Zvezdarski in na Kongresnem trgu v stavbi Kazine, arhivske depoje pa tudi na Roški. Filmsko gradivo hrani v Gotenici in Borovcu. Na Roški razpolaga ARS s petimi etažami vzhodnega trakta, eno etažo uporablja ZAL. Nizko pritličje, ki je bilo prvotno namenjeno filmskemu gradivu Slovenskega filmskega arhiva pri ARS-u, je bilo predvsem zaradi nedoseganja ustreznih klimatskih pogojev za hrambo filmske dediščine lani preurejeno v depo za hrambo spisovnega gradiva, trenutno testirajo klimatske razmere v njem. Del prostorov prvega nadstropja je bil lani preurejen za hrambo filmske dediščine, ki jo trenutno selijo vanj z več lokacij.

Osrednji trakt je namenjen poslovnim prostorom arhiva, ki so trenutno na dveh lokacijah, v Gruberjevi palači na Zvezdarski 1 in v stavbi Kazine. Ta je od konca lanskega leta namenjena Akademiji za glasbo.

Kot pravi Cvelfar, naj bi bila leta 2011 izdelana programsko-projektna naloga za ARS, RC Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) in Slovensko kinoteko, ki pa ni bila dokončana, prevzeta in potrjena. Ker je bila preširoko zastavljena, se je sedanje vodstvo arhiva skupaj z ministrstvom za kulturo in ZVKDS-jem leta 2013 odločilo omenjeno programsko projektno nalogo prilagoditi novemu stanju, rezultat je bila nova programsko-projektna naloga. Ta predvideva več faz, v prvi fazi obnovo in manjšo dozidavo severnega trakta.

V dozidanem traktu tudi čitalnica in knjižnica
Obnovljen in dozidan severni trakt bo namenjen pisarnam, delavnicam in laboratoriju Centra za restavriranje in konserviranje. Prav tako so tam predvideni prostori Slovenskega filmskega arhiva in Slovenskega elektronskega arhiva ter čitalnica, razstavni prostor, predavalnica, knjižnica in drugo. Tako bi v kompleksu med Karlovško, Zvezdarsko in Rožno ulico ostali le še depoji, Gruberjevo palačo bi lahko popolnoma izpraznili. V načrtu je tudi rešitev vprašanja upravljanja objekta. Trenutno poteka postopek za prenos upravljavskih pravic nad severnim traktom na ARS, je še povedal Cvelfar.

Gradnja vojašnice na današnji Roški cesti se je začela leta 1891, v enem letu so končali prvo fazo gradnje cesarsko-kraljeve domobranske vojašnice, dela pa so nadaljevali po potresu in drugo fazo končali do leta 1906. Po propadu Avstro-Ogrske so vojašnico zasedle jugoslovanske oblasti in jo preimenovale v vojašnico Kralja Petra. Med drugo svetovno vojno so v njej nastanili italijanske, nemške in domobranske vojaške enote, po vojni pa jo je prevzela Jugoslovanska ljudska armada in jo poimenovala v Kasarno maršala Tita. V uporabi je ostala do osamosvojitve Slovenije leta 1991.