Nemci so za ustvarjanje natančne replike tri metre visoke glave uporabili digitalno tehnologijo in italijanski marmor. Konstantina Velikega so želeli namreč v vsej njegovi nadnaravni veličini leta 2007 predstaviti na razstavi v Renskem deželnem muzeju (Rheinisches Landesmuseum) v Trierju.

Dovoljenje za lasersko skeniranje izvirnika in delanje lastnega odlitka so dobili le v zameno za obljubo, da bo "odslužena" glava na koncu pristala v Rimu.

Pospravili jo bodo na postajo metroja
Dodatno glavo v današnjem Nišu rojenega Konstantina (275-337), ki je kot prvi rimski cesar sprejel krščanstvo, so v četrtek naložili na tovornjak v Trieru, kjer je cesar nekaj časa živel. Pred vrnitvijo v večno mesto bo glava obiskala še Amsterdam. Ko bo končno prispela v večno mesto, pa se bo poslovila od dnevne svetlobe, saj je namenjena za postajo podzemne železnice.

Megalomanski spomenik
Kolosalni kip rimskega cesarja je nekoč krasil zahodno apsido bazilike v bližini Foruma Romanuma. Orjaške roke, noge in glava so bili izklesani iz belega marmorja, trup pa je bilo leseno ogrodje, zapolnjeno z opeko, morda prekrito z bakreno pozlato. Če je bil kip sedečega vladarja na prestolu sorazmeren, po velikosti ohranjenih delov sklepamo, da je bil visok okrog 12 metrov.

Glava je izklesana v tipično abstraktnem, "konstantinskem" slogu "("svečeniški vladarski slog"), ki je bil značilen za portrete v poznorimskem obdobju. Zanimivo je, da so ostali ohranjeni deli telesa naturalistični, vključno z otiščanimi prsti na nogah in izstopajočimi žilami na rokah (Pravzaprav sta se ohranili kar dve desni roki, obe z dvignjenim kazalcem. Zgodovinarji predvidevajo, da so kip na neki točki proti koncu njegove vladavine predelali; rok, ki je prej držala žezlo, je nato dobila kak simbol krščanstva.)

Glava naj bi - najverjetneje - zbujala vtis nadčloveške veličine vladarja; omeniti velja njene nesorazmerno velike oči, ki iz togega, neosebnega obraza strmijo v onstranstvo.