Okrog osem milijonov živali, med njimi je največ psov in šakalov, so pokopali tam, potem ko so jih žrtvovali in mumificirali v čast Anubisa, boga mrtvih s šakalovo glavo. "Pasje katakombe" pri Sakari so odkrili že leta 1897, a nikoli doslej podrobno raziskali. Zanimive podrobnosti pa zdaj odkrivajo znanstveniki z univerze v Cardiffu, ki skupaj s kolegi iz Egipta preučujejo zgradbo in vsebino zapletene podzemne mreže, zgrajene pred 2.500 leti pod puščavo v Sakari. Ta kraj, ki leži okrog 30 km od Kaira, je prizorišče velikanskega starodavnega egipčanskega pokopališča, ki so ga uporabljali kot grobišče prestolnice Memfis.

"Predstavnike boga Anubisa" gojili na farmah?
Katakombe, ki ležijo 10 do 12 metrov globoko, so sestavljene iz osrednjega hodnika in več manjših prehodov. Znanstveniki domnevajo, da v celotni podzemni mreži leži do osem milijonov psov, pa tudi nekaj mačk in šakalov. Nekatere pse so ubili in mumificirali le nekaj dni po skotitvi. Z drugimi živalmi so ravnali kot z živečimi predstavniki boga Anubisa in so svoja življenja preživeli v bližnjem templju, preden so jih k večnemu počitku položili v predore. Glede na to, da so mumificirali resnično veliko živali, morda več tisoč na leto, je zelo verjetno, da so jih gojili na pasjih farmah, posejanih v okolici starodavne prestolnice Memfis.

Romarji so, čeprav niso bili prav premožni, kupovali pse, nato pa plačali za njihovo mumificiranje v upanju, da se bodo dobro zapisali pri božanstvu Anubisu, ki je veljal za enega najpomembnejših bogov mrtvih in vladarja podzemlja, pozneje pa je bil tudi bog balzamiranja in varuh pokopališč.

Izkopavanje, ki je potekalo pod okriljem revije National Geographic, je razkrilo še, da so bili nekateri psi pokopani posamezno v nišah v zidovih predora. Omenjene pasje katakombe so večje od dvojih na območju Sakare, saj v bližini domujejo tudi katakombe, posvečene bikom, kravam, pavijanom, afriškim štorkljam, sokolom in mačkam.

Praksa mumificiranja živali naj bi izumrla kmalu po tem, ko so Rimljani zavzeli Egipt.