Prireditev na dvorišču gradu v Štanjelu je vključevala predstavitev projektov, ki jih bosta organizatorja prireditve v sodelovanju z Društvom urbanistov Slovenije izvedla v prihodnjih mesecih. Prvič si je bilo mogoče ogledati serijo razglednic iz Štanjela, obiskovalci pa so se lahko podali tudi do arhitektove domačije v Kobdilju. Ta je sicer v zasebni lasti in si je običajno ni mogoče ogledati, tokrat pa odpira svoja vrata.

V sklopu spominske slovesnosti sta nastopila dramski igralec Kristjan Muck in Grajski kvintet iz Štanjela, ob njunem programu pa si je bilo mogoče ogledati tudi razstava fotografij Po Fabianijevi poti, ki jo je pripravil Etbin Tavčar.

Prvič nagrada Maksa Fabianija
Med projekti, ki se obetajo v t. i. Fabianijevem letu, je župan občine Komen Uroš Slamič posebej poudaril nagrado Maksa Fabianija, ki jo bodo prihodnje leto prvič podelili za urbanistične dosežke na državni ravni. Obeta se tudi obnova gradu v Štanjelu, za kar je že zagotovljenih 71 milijonov tolarjev, in če bo šlo vse po načrtih, bodo že pomladi prihodnje leto lahko v prenovljene prostore preselili arhiv Maksa Fabianija. V gradu bosta svoj prostor dobila tudi depo za galerijo in knjižnica, v kateri bodo shranjena vsa dela ustanove Maks Fabiani.

Podiplomski študij restavratorstva
Ko bo obnova gradu končana, bo bliže tudi uresničitev projekta, za katerega si prizadevata novogoriška Politehnika in Akademija za arhitekturo v Benetkah. Ustanovi sta namreč že podpisali dogovor o sodelovanju pri uvedbi podiplomskega študijskega programa restavratorstvo v arhitekturi, ki naj bi potekal v Štanjelu.

Da Fabianejevega dela ne bo prekril prah pozabe
Za ohranjanje dediščine tega primorskega arhitekta skrbi leta 1999 ustanovljena Ustanova Maksa Fabianija. Ideja o njeni ustanovitvi se je izoblikovala po izidu knjige Maks Fabiani - Vizije prostora, njene glavne naloge pa so obnavljanje deloma uničenega in nekoliko pozabljenega arhitektovega opusa, izdajanje knjig, organizacija razstav, delavnic in okroglih miz.

Po uspehih na Dunaju vrnitev domov
Čeprav je Fabiani večino poklicnega življenja preživel na Dunaju, je bil vedno navezan na rodni Kobdilj, Kras in širše goriško okolje. Na njem je pustil pomemben pečat, saj je sodeloval pri povojni obnovi Posočja. Za kraje od Jadranskega morja do Bovca je izdelal približno sto urbanističnih načrtov, s tem pa je postal eden od pionirjev regionalnega planiranja. Po prvi svetovni vojni je nekaj let predaval umetnostno zgodovino na goriškem liceju, že prej pa se je uveljavil kot eden od najpomembnejših arhitektov in urbanistov habsburške monarhije. Pomembno za njegov razvoj je bilo sodelovanje z Otom Wagnerjem, ki velja za najpomembnejšega arhitekta dunajske secesije.

Kljub velikim uspehom na Dunaju se je Fabiani vrnil v rodne kraje, bil med letoma 1935 in 1945 župan v Štanjelu, nato pa je do smrti leta 1962 živel v Gorici.