Najlepša renesančna vila v Sloveniji je lahko v slovenski ponos, je o zgodovinski stavbi dejala ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Ker je kulturni spomenik državnega pomena, je sredstva za obnovo priskrbelo ministrstvo za kulturo. Pridobilo je evropska sredstva, 15 odstotkov pa je dodalo ministrstvo. Po besedah briškega župana Franca Mužiča je vložek v obnovo vile znašal osem milijonov evrov, še dodaten milijon pa je bil potreben za njeno opremo.

Načrtovanje centra z arhivom in muzejem
Odslej bo vilo – najemno pogodbo so sklenili za pet let z možnostjo podaljšanja – upravljal Zavod za kulturo, turizem, mladino in šport Brda, ki jo želi napolniti z različnimi kulturnimi in izobraževalnimi dogodki. Vila ima sodobno opremljeno dvorano za razvoj kongresnega turizma. Z ministrstvom za Slovence v zamejstvu in po svetu pa se Občina Brda dogovarja, da bi v vili sredi Goriških brd nastal Center za Slovence po svetu in v zamejstvu z manjšo knjižnico, arhivom in muzejem.

Med edinstvenimi orjaškimi cipresami
Enega najreprezentativnejših objektov na severnem Primorskem so obnavljali več let. Ob ustanovitvi Občine Brda leta 1995 so s sredstvi ministrstva za kulturo obnovili zgolj streho, da stavba ni začela propadati in je lahko počakala na celovito prenovo. Poleg vile so posegli tudi v ureditev parka, ki obdaja vilo. Njegova posebnost so predvsem orjaške ciprese, ki naj bi bile med najstarejšimi v Evropi (nekateri viri jih postavljajo celo v 12. stoletje) in so edinstven primer v Sloveniji in širši okolici.

Vila Vipolže je nastala v prehodnem obdobju med renesanso in barokom. Reprezentančni objekt je bil nekoč lovski dvorec goriških grofov, kasneje pa so v njej domovali lastniki Herbersteini, Della Torre, Attemsi in zadnji Teuffenbachi. V 16. In 17. stoletju je bila vila vpeta v spore med cesarji in Benečani. Slednji so jo tudi zavzeli in predelali v imeniten renesančni dvorec beneškega sloga, ki jim je služil kot poletna rezidenca.

V prvi svetovni vojni v njej vojaška bolnišnica
Do grajskega sklopa pravokotne oblike z dvema prislonjenima oglatima stolpičema je nekoč vodila pot prek čudovitega parka z baročnim vodnjakom, med prvo svetovno vojno pa so v prostorih poslopja namestili vojaško bolnišnico. Tedaj je stavbo poškodovala bombna eksplozija, leta 1948 pa so jo zajeli še ognjeni zublji. Vila je dolgo propadala, občasno pa je življenje vanjo vrnila obnovitev po drugi svetovni vojni zgrajenega plesišča, ki je postalo eden glavnih simbolov gradu.