Oglas
Nekropolo so odkrili naključno - ko so kopali jamo za novo parkirno hišo znotraj vatikanskega obzidja, čeprav so manjši del ob antični cesti Via triumphalis, ki je vodila iz mesta na sever, odkrili že v 50. letih 20. stoletja.
Pokopališki Pompeji
Gre za okoli 250 grobov iz časa med cesarjema Avgustom (23 pr.n.št.-14. n.št.) in Konstantinom (306-337), ki jih je direktor Vatikanskih muzejev Francesco Buranelli poimenoval kar pokopališki Pompeji. V grobih so arheologi našli številne dragocene predmete, med katerimi izstopajo ornamentirani sarkofagi, mozaik in vsakdanji predmeti. Nekropola izstopa po svoji izjemni ohranjenosti in kot taka ponuja vpogled v družabno in versko življenje v obdobju rimskega cesarstva.
Poleg tega so arheologi opravili le najnujnejša restavratorska dela, kar pomeni, da si bo mesto mrtvih mogoče ogledati v skoraj nedotaknjenem stanju. Obiskovalci se bodo lahko sprehodili mimo nagrobnih plošč z latinskimi napisi, žar s pepelom in okostij, najdragocenejši predmeti pa bodo na ogled v stekleni vitrini.
Sarkofagi, ki pripovedujejo zgodbe
Morda najpomembnejši pa so sarkofagi, saj pričajo o družbenem statusu pokopanih, vsakdanjem življenju in religioznosti v Rimu med pojavom krščanstva. Okrašeni so z najrazličnejšimi motivi, med katerimi prevladujejo lovski. Med grobnimi predmeti najdemo med drugim jajce, simbol ponovnega rojstva, odkrit v otroškem grobu. Odprtje nekropole zaznamuje dogodke ob 500. obletnici Vatikanskih muzejev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje