Arheologi so odkrili največjo do zdaj znano cerkev v Palmiri. Foto: EPA
Arheologi so odkrili največjo do zdaj znano cerkev v Palmiri. Foto: EPA
Palmira je bila eno najbolj cvetočih antičnih mest, prek katerega so potovale karavane z obal Sredozemskega na obale Rdečega morja. Foto: EPA
Pogled na arheološke ostanke v Palmiri je eden najočarljivejših pogledov sploh.

Valid Al Asad, vodja palmirskega oddelka za arheološke najdbe in muzeje, je sporočil, da je bila odkrita cerkev 47 metrov dolga in 27 metrov široka, imela je 12 stebrov, vsak je bil visok 6 metrov, strop pa je bil visok 15 metrov. Al Asad je še povedal, da so cerkev uporabljali do islamskega obdobja oziroma do obdobja sosledja oblasti omajadskih (661-750) in abasidskih (750-1258) kalifov. Palmira, ki so jo imenovali tudi Puščavska nevesta, je zrasla ob oazi 215 kilometrov severovzhodno od Damaska. Bila je pomembna postojanka za karavane, ki so prečkale sirsko puščavo.

V času rimskega osvajanja Bližnjega vzhoda porušena antična Palmira
Danes Palmira najbolj slovi po bogatih arheoloških ostankih antičnega mesta, ki je slovelo po svoji eleganci. Najstarejši dokumenti Palmiro omenjajo z imenom Tadmor (tudi Tadmur ali Tudmur), biblična besedila pa govorijo, da je mesto zgradil legendarni kralj Salomon (sodobno zgodovinopisje je do tega skeptično in meni, da je bil Tadmor neko drugo mesto). V času rimskega osvajanja Bližnjega vzhoda je bila Palmira pogosto na udaru, Dioklecian pa jo je naredil tudi za pomembno vojaško postojanko. Mesto je utrdil in vanj namestil več legij, ki naj bi ga obvarovale pred vedno večjo sasanidsko grožnjo. V bojih je bilo mesto močno porušeno in je takšno ostalo tudi večji del bizantinskega obdobja, ko pa je bilo zgrajenih več krščanskih cerkva. Nedavno odkrita zgradba je nekoliko poznejšega nastanka, saj jo arheologi postavljajo v čas pred okoli 800 leti.

Zaton pod Otomani
Čas razcveta Palmire se je končal z razširitvijo otomanskega imperija v 13. stoletju. Palmira je začela propadati, in v nekaj stoletjih ni od nje ostalo nič več kot le vas z majhno garnizijo. Za renesanso Palmire so bili odgovorni zahodni popotniki, ki so v 17. stoletju strastno odkrivali stari svet in so naleteli tudi na ostanke Palmire. Evropski in ameriški arheologi so nato od 19. stoletja preučevali Palmiro in izkopavanja še do danes niso končana.

Veličastni Baalov tempelj
Za največjo posebnost antične Palmire sicer velja tempelj, posvečen Baalu. Z imenom Baal so označevali različna božanstva, stari Judje pa so tako imenovali vrhovnega boga, čigar ime je sicer neizrekljivo. Še prej pa so kot Baala v tradiciji severozahodnih semitskih narodov imenovali vrhovnega boga Hadada, čigar imena prav tako ni bilo dovoljeno izgovarjati. Palmirski Baalov tempelj je bil večkrat imenovan celo za najpomembnejšo religiozno stavbo Bližnjega vzhoda prvega stoletja. Zgrajen je bil na temeljih izvirnega templja v helenističnem slogu, od katerega pa se je do danes ohranilo le nekaj fragmentov. Najbolj veličastna prvina tega 205 krat 210 metrov velikega templja pa je dvojna kolonada korintskih stebrov.