Znana ugotovitev, da po 30 letih obstoječi kulturni model postaja vse manj vzdržen, se je še toliko bolj pokazala ob povišanju splošnih stroškov, kot so energenti.

Tako vodje posamičnih kulturnih institucij, ki spadajo v t. i. institucionalno kulturo, kot na drugi strani nevladni sektor in samozaposleni, ki so del neinstitucionalne kulture, se z draginjo spopadajo vsak zase. Da se z inflacijo srečujejo z višjimi splošnimi stroški, so poudarili tako direktor SNG-ja Opera in balet Ljubljana Staš Ravter, direktor novomeškega Anton Podbevšek Teatra Matjaž Berger kot direktor Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki Goran Milovanović.

Ob tem so opozorili na infrastrukturno slabo stanje institucij, kjer ni veliko manevrskega prostora za varčevanje, saj so odvisni od financerja in investicijskih sredstev, na znesek katerih čakajo vsako leto posebej. To pa jim onemogoča dolgoročno načrtovanje, prav tako pa so vezani še na javna naročila, ki zahtevajo svoj čas.

Založnik Samo Rugelj je poudaril dvigovanje cen surovin. Prav tako se knjižnice spoprijemajo z manj sredstvi za knjižnični odkup, da bi se mladi odločali za prihod v založniško panogo, pa bi bilo po njegovem mnenju treba spodbujati zaposlovanje.

Vodja službe za odnose z javnostmi in marketing v Cankarjevem domu Saša Globačnik je ob dvigu cen za prevoze in hotelske storitve kot pomembno izpostavila vprašanje, kako postavljati višino cen vstopnic za prireditve, da bodo še sprejemljive za obiskovalce. Kot pravi, se je cena inflacije najbolj odrazila pri gostovanjih tujih umetnikov, vstopnice za njihove nastope pa so v Ljubljani v primerjavi z Evropo med najnižjimi. Ob dvigu cen tiskarskih storitev se zastavlja tudi vprašanje, ali se klasični marketing vse bolj premika v smeri digitalnega.

Predstavnik društva Asociacija Uroš Veber pa je v primeru nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi poudaril tudi povišanje cen hrane, kar prav tako obremenjuje dejavne na tem področju, da si ne morejo privoščiti investiranja v kulturo. Ustvarjalne ekipe se zmanjšujejo, program in število ponovitev tudi, prav tako mednarodne dejavnosti, je naštel.

Člani NSK-ja Mitja Čander, Jurij Krpan, Uroš Reiter in Uršula Cetinski so se strinjali, da bi kulturni model potreboval spremembe na strukturni ravni, ker trenutni ne pelje v pravo smer. Krpan je poudaril, da so nevladniki in samozaposleni vezani na trg, ki ga v Sloveniji ni. Prav tako opaža vse manj odločanja mladih za študij umetnosti. Cetinski pa je med drugim navedla še vprašanje o trajnostnem ravnanju v umetniški produkciji, ki bi z manjšimi sredstvi lahko nekatere stvari, za katere obstaja zanimanje, prenesli drugam, na primer v gradove, kjer nimajo kulturnih vsebin.

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar je naštel tri sklope dejavnosti, s katerimi si prizadevajo odgovoriti na izzive: dolgoročno z reorganizacijo javnih zavodov in optimizacijo njihovih stroškov, z zagotavljanjem finančne stabilnosti in s finančno podporo. Glede samozaposlenih in nevladnikov pa je Tjaša Pureber z direktorata za razvoj kulturnih politik dodala, da postaja vse jasneje, da bi bila za podporo njihovih programov potrebna večja fleksibilnost pri dodeljevanju sredstev. Dolgoročnejše rešitve bodo iskali pri spremembah nacionalnega programa za kulturo.

Člane NSK-ja so zanimala tudi evropska kohezijska sredstva, namenjena kulturi, ter sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. Čelik Vidmar je pojasnil, da cilje za kohezijska sredstva trenutno oblikujejo v projekte, oboje pa je sicer javno objavljeno.