Če je Henri Matisse pri snovanju vitrajev za cerkev v Venceu in Rockefeller Centru okna zasnoval s pomočjo kolažev, ki se jim je posvetil po operaciji na začetku 40. let, je Hockney, eden najvidnejših predstavnikov britanskega pop arta, svojo vizijo uresničil s pomočjo naprave današnjega časa, iPada. Tega ni uporabil zgolj zaradi priročnosti naprave pri prenosu likovne ideje na papir oziroma v tem primeru okno, pač pa je izhajal tudi iz sorodnega načina žarenja – zaslon tablice sveti na podoben način kot sončni žarki, ki prosevajo skozi obarvane ploskve okna.

Nov vitraj so namestili v severni transept (prečno ladjo) nekdanje benediktinske opatije, posvečen pa je britanski kraljici Elizabeti II. in njeni vladavini. Okno se dviguje nad kipi nekdanjih predsednikov vlad, med drugim Peela, Gladstona and Disraelija.

Barvit pogled na angleško podeželje
Hockney je za motiv izbral pogled v naravo, točneje na angleško podeželje, ki je kraljici tako ljubo, obenem pa je to tudi podobje, ki se mu je v zadnjem obdobju na platnih posvečal sam. V njegovem prepoznavnem živopisanem koloritu je upodobil stilizirano modro nebo in rdečo podeželsko pot ob cvetočem glogu (rastlino je izbral zaradi njene svečanosti, pravi) v Yorkshiru. V Westminstrski opatiji, ki je danes osrednji prostor kraljevih obredov, so zapisali, da upodobitev odraža kraljico kot žensko te dežele in njeno navdušenost ter hrepenenje po podeželju.

Kraljica vitraja sicer še ni videla, vendar britanski umetnik pravi, da zaupa v svojo podobo. "Upam, da ji bo všeč. Prepričan sem, da ji bo," njegove besede povzema BBC. Hockney je za priložnost odkritja okna v London pripotoval iz Los Angelesa. "Zavedam se, da gre za zgodovinsko mesto, ki bo trajalo," je dejal o umestitvi svojega dela v Westminstrsko opatijo.

Tudi dekan opatije John Hall je prepričan, da bo kraljici okno všeč. Glede same upodobitve pravi, da niso želeli metaforične ali heraldične podobe. Prepričan je, da je upodobitev podeželja idealna proslavitev za žensko, ki ljubi deželo. "Ne gre za komemoracijo, temveč slavljenje," je dodal.

Jasna podoba, ki takoj nagovori
Čeprav končnega dela še ni videla, pa je bila Elizabeta II. deloma vendarle vključena v ustvarjalni proces. Videla je skice okna, je pa po Hallovih besedah njeno reakcijo včasih težko razbrati. Hall je prepričan, da Hockneyjev vitraj prekaša marsikatero okno v opatiji. Tisto zraven, na katerem je upodobljen Jezusov čudež, je po njegovem mnenju preveč intenzivno. "Nemogoče ga je zares prebrati. Mene vsekakor ne nagovarja. Hockneyjevo okno pa prinaša čudovito svetlost in jasnost; je preprosto, razumljivo in smiselno."

Sam je zelo zadovoljen, da so uspeli k projektu pritegnili sodoben izraz in enega največjih umetnikov kraljestva. Spominja se, kako mu je Hockney ob predstavitvi ideje o zasnovi vitraja dejal, da naslednjih šest mesecev ne bo utegnil ničesar storiti. "Naslednji dan mi je poslal skico, zato bi rekel, da se je za stvar navdušil".

Vitraj spominja na Hockneyjeve slike višav Yorkshire Wolds, ki jih je pred približno osmimi leti ustvaril, ko se je preselil v Bridlington (preden se je nato leta 2013 vrnil v Los Angeles). Okno je 8,5 metra visoko in 3,5 metra široko, na podlagi Hockneyjeve zasnove pa ga je ustvarila ekipa desetih mojstrov iz ateljeja Barley v Yorku. "David je bil zelo jasen, kakšno podobo želi. Glede tehnike si je zasmilil barvno steklo in svinec, kar je v bistvu tudi jedro Matissovih oken za cerkev Saint-Paul v Venceu," je po navedbah Guardiana dejala kreativna vodja ateljeja Helen Whittaker.