Po njegovem mnenju ima stolp, ki je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, na zdajšnji lokaciji - pod enakimi pogoji in ob enakem vzdrževanju kot do zdaj - pred seboj še od 50 do 100 let, preden bo dotrajan.

Vodja kranjske območne enote ZVKDS-ja Miloš Ekar pojasnjuje, da je bilo treba, ko se je pojavila pobuda za selitev Aljaževega stolpa v Slovenski planinski muzej v Mojstrani, opraviti nekatere nujne preglede. Na podlagi arhivskih virov je bilo treba ugotoviti dejansko stanje spomenika, zdajšnje stanje pa si je 18. avgusta ogledala komisija.

Zob časa, ujet na arhivskih fotografijah
Kot je razvidno iz arhivskih fotografij, se je v teh letih na zunanjščini spreminjal položaj pri podnožju stolpa, saj je bil stolp sprva nekako vkopan s kamenjem, danes pa stoji na zbetoniranem podstavku. Poleg tega v celoti manjka originalna oprema v notranjščini, manjkajo tudi pomične šipe, njihovo nosilci so poškodovani. Na zunanjščini so vidne deformacije kovine zaradi snega, pa tudi zaradi nateznih sil, ki so jih povzročile naknadno sestavljene jeklenice. Ponekod so vidne tudi poškodbe s cepini.

Ivo Nemec, ki si je stolp letos avgusta ogledal, je pojasnil, da je ta zgrajen tako, da je na vodoravno položeno nosilno konstrukcijo pritrjena navpična konstrukcija stolpa, nanjo pa so z zakovicami pritrjene pločevinaste oplate. Kot je dejal, so za stolp do zdaj lepo skrbeli, ni pa o tem nobene dokumentacije, saj se je to počelo ljubiteljsko. Iz zdajšnjega stanja je razvidno, da so na več mestih prvotne zakovice zamenjali z nerjavečimi, poleg tega je pločevina ponekod tako prerjavela, da so jo zamenjali; v celoti je zamenjana tudi streha stolpa.

Stolp ima tako po Nemčevih napovedih, če ostane na vrhu Triglava, pred seboj še od 50 do 100 let, preden bo dotrajan. Se je pa treba zavedati, da je Aljažev stolp v začetni fazi korozije, in ko se ta proces enkrat začne, poteka nato zelo hitro, je še opozoril. Sam meni, da je za odločitev o usodi Aljaževega stolpa časa še kakšno desetletje.

Osrednja dilema: ohraniti in situ ali v muzeju?
Sam za stolp vidi več mogočih rešitev: da ostane na vrhu Triglava toliko časa, kolikor je pač njegova življenjska doba; da ostane na vrhu Triglava, dokler ne bo potreben menjave, nato se ga prestavi v muzej; da ostane na Triglavu in se ga obnavlja ter dotrajane dele nadomešča z novimi. Od prvotnega stolpa je ohranjena slaba četrtina, meni Nemec.

Šteje tudi mnenje širše javnosti
Generalna direktorica ZVKDS-ja Jelka Pirkovič je opozorila, da je v konservatorsko-restavrtorski stroki treba spoštovati dve osnovni načeli: da se spomenike nacionalnega pomena ohranja in situ, drugo je skrb za ohranjanje materialne substance spomenikov. Ker sta obe načeli včasih v nasprotju, je treba vedno glede na položaj presoditi, kaj je pomembneje. O Aljaževem stolpu se stroka še ni izrekla. Verjetno se bo izrekla v prihodnjih tednih - je pa v primeru Aljaževega stolpa poleg strokovnega potreben širši konsenz.