Restavracijska dela na okoli 2,7 kilometra dolgi Aveniji sfing, ki je nekoč povezovala templja v Karnaku in Luksorju, potekajo že dobra tri leta. Foto: EPA
Restavracijska dela na okoli 2,7 kilometra dolgi Aveniji sfing, ki je nekoč povezovala templja v Karnaku in Luksorju, potekajo že dobra tri leta. Foto: EPA
nilomer
Faraon je s pomočjo nilomera videl, za koliko je Nil poplavil in koliko lahko torej ljudi obdavči.

Za gradnjo cerkve so koptski kristijani uporabili kamnite kvadre iz obdobja faraonov in rimsko-grške dobe, delno okrašene in opremljene z napisi. Njihov "gradbeni material", ki je bil prvotno del enega izmed ptolomejskih templjev, in kamniti blok, na katerem je zapisano ime oblastnika, ki je okoli leta 600 pr. n. št. živel v Luksorju, sta tako precej starejša od same stavbe.

Kako so Egipčani napovedovali poplave?
Nazorno poimenovani "nilomer" - z njim so merili vodostaj Nila - je po poročilu raziskovalcev v premeru meril sedem metrov in je imel spiralne stopnice, ki so vodile do vode. S pomočjo te cilindrične konstrukcije iz peščenjaka so Egipčani lahko opazovali, koliko zemljišča na obeh straneh reke je namočenega in tako primernega za poljedelstvo.

Mavčnih odlitkov tam ne boste videli
Restavracijska dela na okoli 2,7 kilometra dolgi Aveniji sfing, ki je nekoč povezovala templja v Karnaku in Luksorju, potekajo že dobra tri leta. Ohranila se je približno polovica od okoli 1.350 kipov sfing, ki so nekoč stražili razkošno cesto, zgrajeno pod faraonom Amenhotepom III. (pribl. 1379-1340 pr. n. št.). (Faraon Nektanebo I je v 4. stol. pr. n. š. sicer ovnovske glave sfing zamenjal z lastnim obličjem.) Kjer kipi manjkajo, bodo raje pustili prazen prostor, kot da bi ga zapolnili z replikami.