Nemška kulturna meka Weimar je seveda posejana z muzeji, spomeniki in hišami, posvečenimi slavnim meščanom, od Goetheja in Schillerja pa do slikarjev Kandinskega in Kleeja ter drugih kulturnih osebnosti. Na mestu, kjer je več kot deset let živel eden njihovih največjih ponosov, Johann Sebastian Bach, pa so zgradili parkirišče.

Samoiniciativna skupina ljubiteljev Bacha bi zdaj to rada spremenila. Sprožili so pobudo za nakup parkirišča, pod katerim so še vedno zakopani temelji Bachove hiše. Radi bi namreč na novo postavili hišo, v katero se je skladatelj pri 23 letih vselil s svojo nosečo ženo. Peticijo na spletni strani change.org je podpisalo že več kot 11 tisoč ljudi (če seštejemo različice v vseh osmih jezikih); med njimi sta tudi nobelovca Günter Blobel (za medicino) in J. M. Coetzee (za književnost).

Pogajanja na mrtvi točki
"Z lastniki parkirne hiše smo bili v dialogu kakih sedem let ... ampak zdaj je prekinjen," je za Guardian povedala pobudnica peticije, profesorica Myriam Eichberger. "Situacija stagnira."

Do začetka leta 1989 je Bachova hiša spadala pod hotel Zum Erbprinzen, v katerem so nekdaj prenočile tako ugledne osebnosti, kot so Napoleon, Lev Tolstoj, Konrad Adenauer in Franz Liszt, a so ga tik pred padcem berlinskega zidu na ukaz vzhodnonemških oblasti porušili. Potem ko je šlo lastništvo parcele skozi različne roke, jo je na začetku devetdesetih kupil zdajšnji lastnik, Schörghuber Holding iz Münchna. V parkirno hišo, ki so jo postavili, gre okrog 70 avtomobilov.

Čeprav je Eichbergerjeva po lastnih besedah neutrudno lobirala pri podjetju, weimarskih in zveznih oblasteh, ji ni uspelo nikogar prepričati, da bi parcelo bodisi prodali ali pa investirali v spremembo njene namembnosti. "Ta projekt ni samo karizmatično kulturno prizorišče z velikim gospodarskim potencialom, ampak po bombardiranju v drugi svetovni vojni tudi zadnji veliki prazni prostor v samem srcu mesta pod Unescovim varstvom," je zapisano v peticiji.

Razumejo, a ostajajo pri svojem
Bernhard Taubenberger, predstavnik podjetja Schörghuber, je izrazil naklonjenost projektu in "veliko spoštovanje" do pobude, ki jo je sprožila Eichbergerjeva. Kljub temu pa je parkirna hiša "nepogrešljiva" za bližnji hotel Elephant, ki je prav tako v njihovi lasti, in obenem edini mogoči prostor za morebitno razširitev.

Ključna weimarska leta
Sicer si Bachovo hišo lahko ogledamo tako v Eisenachu, kjer se je leta 1685 rodil, kot v Leipzigu, kjer je preživel zadnjih več kot 25 let svojega življenja. A ravno v Weimarju je začel skladati pod vplivom italijanskih kolegov in razvil slog, ki mu je ostal zvest do konca kariere. "Weimarska leta so bila ključna v njegovem življenju," je izpostavila Eichbergerjeva. "Vse, kar je ustvaril v Leipzigu in Köthenu, je imelo korenine v Weimarju."

Izbrisan iz mestne zgodovine
Čeprav je v Weimarju zložil več pomembnih del in konec koncev tam dobil dva sinova, (skladatelja) Wilhema Friedemanna Bacha in Carla Philippa Emanuela Bacha, je o tem obdobju njegovega življenja znanega relativno malo. Razlog verjetno tiči v umetnikovem "nečastnem" odhodu: ker si je bil Bach nenehno navzkriž s svojim nadrejenim, vojvodo, si je našel službo v Köthnu, še preden se mu je iztekla pogodba v Weimarju. V tistih časih je bil to prekršek, ki ga je marsikdo plačal z glavo. No, Bach jo je odnesel s šestimi tedni zapora in nečastnim izgonom; pozneje so uničili večino z njim povezane dokumentacije.