Vsak prebivalec sam pa je za kulturo odštel povprečno 216 evrov, so sporočili s Statističnega urada RS (Surs) pred kulturnim praznikom.

Iz proračunske malhe je v letu 2018 torej šlo 430 milijonov evrov za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom ter za storitve radia, televizije in založništva. To pomeni, da so izdatki države za kulturo znašali 24 evrov manj na prebivalca kot leta 2010. Vsak prebivalec sam pa je predlani porabil za kulturo povprečno 57 evrov več kot leta 2010.

Prispevek kmetijstva k BDP-ju 27 odstotkov večji od prispevka kulture
Izračunali so tudi prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu (BDP). Ta je med letoma 2014 in 2018 znašal 1,1 odstotka, med letoma 2010 in 2013 pa 1,2 odstotka. Za primerjavo: prispevek slovenskega kmetijstva k skupnemu BDP-ju je v letu 2018 znašal 1,4 odstotka. To pomeni, da je bil približno 27 odstotkov večji od prispevka kulture. Vendar, kot opozarjajo na Sursu, pri izračunih niso upoštevali posrednih učinkov kulture na gostinstvo, turizem, trgovino ipd.

Ponudba in obisk hramov kulture
Hrami kulture so v omenjenem letu ponudili več kot 25 tisoč prireditev, od tega skoraj 30 odstotkov gledaliških predstav, skoraj 25 odstotkov filmskih in videoprodukcij ter 23 odstotkov glasbenih dogodkov. Na voljo je bilo skoraj 4.800 brezplačnih prireditev. Znotraj več kot 240 festivalov se je zvrstilo več kot 5.000 prireditev. Na prireditvah po kulturnih domovih, gledaliških, operno-baletnih hišah in glasbenih ustanovah ter na festivalih so imeli okoli 4,7 milijona obiskov.

V letu 2018 je bilo po podatkih Sursa v muzejih in galerijah na ogled okoli 1.200 občasnih in 245 stalnih razstav. Imeli so 2,7 milijona obiskov, od tega je bilo 30 odstotkov obiskov tujcev. V povprečju si je razstave na dan ogledalo 7.500 ljudi.

Knjige iz založb in knjige v knjižnicah
Nadalje je leta 2018 skoraj 1450 založnikov izdalo nekaj manj kot 5300 knjig, od tega malo več kot 3600 izvirnih slovenskih. Med temi je bilo skoraj 1800 leposlovnih del, od tega 57 odstotkov izvirnih slovenskih. Pesniških zbirk oziroma del je izšlo 260, od tega 75 odstotkov izvirnih slovenskih. Izdanih je bilo skoraj 80 pesniških del za otroke, od tega več kot 70 odstotkov izvirnih slovenskih, še navaja Surs.

Slovenske splošne knjižnice so v 286 izposojevališčih, ki vključujejo tudi 13 bibliobusov, imele 473 tisoč članov in 9,6 milijona obiskov, od tega v povprečju več kot 26 tisoč na dan. Član knjižnice naj bi v letu 2018 v povprečju šel v knjižnico 20-krat, knjižnice pa so skupno pripravile več kot 25 prireditev.

Pa še slovenska sedma umetnost
Kot so še sporočili s Sursa, je slovenska filmska produkcija obsegala skoraj 110 filmov, od tega več kot 40 odstotkov igranih. Celovečercev je bilo 26, od tega 12 igranih. Kinematografi so imeli 134 tisoč gledalcev slovenskih filmov, pri tujih filmih pa so našteli 2,4 milijona obiskovalcev – v povprečju je tako kinodvorane po državi dnevno obiskalo skoraj 6.900 ljudi.