Dan pred kulturnim praznikom je državni statistični urad objavil pregledne številke: država je v letu 2016 za kulturo - za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom ter storitve radia, televizije in založništva - namenila 392,5 milijona evrov. To je 22 milijonov evrov manj kot v letu 2015 in 88 milijonov evrov manj kot v letu 2010.

V letu 2016 so se najbolj zmanjšali izdatki za naložbe, za skoraj 37 milijonov evrov, medtem ko so se sredstva za zaposlene povečala za 12,4 milijona evrov, na 183,1 milijona evrov.

Kulturni izdatki zdrsnili pod en odstotek BDP-ja
Zmanjšuje se tudi delež teh izdatkov med vsemi izdatki države, in sicer je ta v letih 2008—2010 znašal po 2,7 odstotka, nato pa se je zmanjševal in je v letih 2015 in 2016 znašal 2,2 odstotka. Od leta 2010 je država za končno porabo za kulturo letno namenila po 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v obdobju 2014—2016 pa po 0,7 odstotka BDP-ja.

Pasovi so se zategovali povsod
Kot je na novinarski konferenci poudarila namestnica generalne direktorice statističnega urada Karmen Hren, je za celotno sliko financiranja kulture treba upoštevati, da v obdobju od leta 2010 država ni manj namenila le za kulturo, ampak za številna druga področja. "Pravzaprav so področja, ki iz državnega proračuna danes dobivajo več sredstev kot pred nekaj leti, v manjšini," je poudarila Hrenova.

Lani je Slovenec odrinil 172 evrov za kulturo
Izdatki gospodinjstev in nepridobitnih institucij za kulturo so bili v letu 2016 najvišji v obdobju od leta 2010. Leta 2010 so bili 156 evrov, leta 2011 160 evrov, leta 2012 159 evrov, leta 2013 153 evrov, leta 2014 159 evrov, leta 2015 161 evrov in leta 2017 172 evrov na prebivalca. Država je v letu 2016 za končno porabo za kulturo namenila 135 evrov na prebivalca, štiri evre več kot v letu 2015.

Najnovejši podatki so za predlansko leto:
V Sloveniji je v letu 2016 1441 založnikov in samozaložnikov izdalo 5319 naslovov knjig in brošur. Od tega je bilo 1808 ali 34 odstotkov naslovov leposlovja (995 naslovov izvirnih slovenskih del, 813 naslovov pa prevodov). Povprečna cena knjige je bila nekaj več kot 19 evrov. Izhajalo je 1764 tiskanih serijskih publikacij in 839 elektronskih serijskih publikacij, kažejo podatki Narodne in univerzitetne knjižnice.

Štiri milijone obiskovalcev predstav, pol milijona članov knjižnic
Kulturni domovi, gledališča, operi in drugi producenti in izvajalci kulture so na slovenskih odrih pripravili okrog 24.000 prireditev, od tega jih je bilo skoraj 52 odstotkov v lastni produkciji oz. koprodukciji, preostalo so bile gostujoče prireditve. Vse prireditve skupaj si je ogledalo več kot štiri milijone gledalcev. Glede na zvrst je bilo največ prireditev s filmskimi in videoprojekcijami, sledila so dramska in druga gledališka dela.

Filmski delavci so po podatkih Slovenskega filmskega centra ustvarili 22 celovečernih filmov (14 igranih in osem dokumentarnih) ter 67 kratkometražnih in srednjemetražnih filmov. Delovalo je 57 kinematografov, filmske predstave si je tam ogledalo okoli 2,3 milijona gledalcev, od tega tuje filme približno 2,1 milijona gledalcev, slovenske filme pa več kot 239.000 gledalcev.

V muzejih in galerijah so pripravili 1960 razstav, ki so privabile okrog 2,8 milijona obiskovalcev, od tega približno 757.000 otrok in mladine. Poleg razstav so te ustanove ponudile še več kot 37.000 različnih izobraževalnih programov, med njimi največ vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 872.000 obiskovalcev, od tega je bilo več kot polovico otrok in mladine.

V splošnih knjižnicah, ki so organizirane v mrežo 271 izposojevališč in 13 bibliobusov, je bilo vpisanih 469.970 članov, ki so si izposodili 25,7 milijona enot knjižničnega gradiva. V knjižnicah so našteli 10,1 milijona obiskov, kar pomeni, da je te knjižnice vsak dan obiskalo povprečno 27.700 članov.