Maribor s partnerskimi mesti je prva in edina slovenska Evropska prestolnica kulture od leta 1985, ko so prve ta naziv nosile Atene. Od slovesnega odprtja, ki bo med drugim potekalo v znamenju Kogojeve opere Črne maske, do konca leta pa se bo v vzhodni Sloveniji zvrstilo več tisoč dogodkov, namenjenih kulturni obuditvi teh krajev.
Kot veleva tradicija EPK-ja, mesto, ki je nosilec tega naziva, v določenem letu izvede vrsto kulturnih dogodkov, ki so zaradi nominacije mesta za kulturno prestolnico posebej na očeh evropske in svetovne kulturne javnosti. V zadnjem času pa je vse pomembnejši tudi širši družbeni in gospodarski vpliv tega projekta.
V letošnjem letu se bo odvrtelo 412 projektov v skupni vrednosti 16,5 milijona evrov, ki so jih razvrstili v štiri programske sklope. Umetniški vrhunci so zajeti v Terminalu 12, sklop Ključi mesta posega v prostor s ciljem reanimacije mestnega središča, Urbane brazde obsegajo okoljske in socialne projekte, Življenje na dotik pa dogajanje na spletu.
Enoletno prestolovanje evropski kulturi se bo torej začelo v petek, 13. januarja, ko bodo v Mariboru odprli kulturne ambasade in Hišo arhitekture ter prižgali svetlobno obzidje mesta. Uradna slovesnost bo 14. januarja zvečer na Trgu Leona Štuklja, kjer med drugim pričakujejo evropsko komisarko za kulturo Andrulo Vasiliu in nastop zasedbe Dan D. Otvoritveni konec tedna pa se bo sklenil v nedeljo, ko bo v SNG-ju Maribor potekala premiera opere Črne maske slovenskega skladatelja Marija Kogoja v režiji Janeza Burgerja.

Kaj je prineslo Talinu in Turkuju
Uradno sta se od svojega naslova EPK-ja decembra poslovila Talin in Turku. Slednjemu je po besedah tamkajšnjega novinarja Kimma Lilia prineslo veliko kulture, ki je v Turkuju sicer ne bi imeli možnost videti. Trajne učinke pa pričakuje le pri dogodkih na presečišču med kulturo in socialo. "V tukajšnjem simfoničnem orkestru pravijo, da jim EPK ni prinesel prav ničesar." V programu s 163 projekti, ki so zajemali okoli 5.000 dogodkov, so se osredotočili na vsakdanje življenje. Namesto velikih spektaklov so si za cilj raje postavili, da se kultura dotakne in izboljša splošno počutje ljudi.
Glavno mesto Estonije Talin se je pod geslom Kultura kliče osredotočilo na oživitev dolgo zapostavljenega predela ob obali Baltskega morja. Okoli 7.000 dogodkov si je ogledalo dva milijona ljudi, zato so prireditelji kljub začetnim finančnim težavam zadovoljni. Glavna ideja je bila odpreti Talin proti morju in znova odkriti njegove pomorske korenine, potem ko so mu v času sovjetske zasedbe zaprli dostop do morja. Obmorski del mesta je bil tako več desetletij zapuščen, ne da bi se vlagalo vanj.
"Ker zaradi nizkega proračuna nismo mogli spremeniti tamkajšnje infrastrukture, smo poskušali spremeniti mišljenje in občutenje ljudi, s tem da smo območje napolnili s kulturnim dogajanjem čez vse poletje," pojasnjuje Maris Hellrand iz zavoda Talin 2011. Kljub vsemu so v Talinu z uspehom zadovoljni. "Talin je dosegel rekordne rezultate v turizmu in mednarodni medijski pokritosti. Število turistov se je povečalo za okoli 20 odstotkov, hoteli pa že zdaj opažajo znatno povečano število rezervacij za prihodnje poletje," poudarja Hellrandova.