Nov portret, na katerem Shakespeare deluje precej bolj mladostno, zdravo in živahno, nenazadnje pa ima tudi več las, naj bi bil edini portret, naslikan v času dramatikovega življenja. Glede na to, da je Droeshoutov portret močno zakopan v našo kolektivno zavest, ima nov portret kar resnega 'tekmeca'.

Je vesel Shakespeare sploh mogoč?
Le nekaj dni po javni predstavitvi slike iz zbirke družine Cobbe je najdba že doživela kritike. Mnogi so stežka sprejeli dejstvo, da naj bi bila Shakespearova prava podoba vesela in vitalna, in ne nekako izžeta ter mrakobna, kot jo prikazuje slavna grafika, ki je prvič izšla kot naslovna slika prvih zbranih dram Shakespeara, izdanih leta 1623.

Pri tem se pojavlja naslednje vprašanje: bo do zdaj uveljavljena podoba ostala v javni zavesti, ali jo bo nadomestila nova?

Vodja fundacije Shakespearovega rojstnega kraja Stanley Wells pravi, da ne bo presenečen, če bo Droeshoutova slika obdržala svoj status, sploh glede na to, da gre za ikonično sliko. "Edini dve podobi s kakeršno koli močno trditvijo, ki izpričuje avtentičnost, sta Droeshoutova in doprsna podoba v cerkvi v Stratfordu," je povedal Wells.

Wells meni, da bo slika Cobbejevih celo pomagala pri dokazovanju avtentičnosti Droeshoutove grafike. V prid temu govorijo tudi nekatera dejstva; npr. odrezan pas in obleka z zelo podobnimi rokavi in naborki pri ramah, kar lahko pomeni, da je Droeshoutova podoba nastala po portretu, narisanem še v času Shakespearovega življenja.

Po Wellsovem mnenju bo grafika obdržala svoje mesto, če ne zaradi česa drugega, pa zato, ker je bila prav ta podoba objavljena na naslovnici prvih zbranih del dramatika.

Jonsonovi verzi Shakespearu
Na zadnji strani grafike, ki je bila v Shakespearovem času edini način za množično reprodukcijo neke podobe, so zapisani tudi Jonsonovi verzi, posvečeni Shakespearu. Med drugim je (v prostem prevodu) tudi zapisano, da je lik pred našimi očmi nežen rez Shakespeara, pri čemer si je graver prizadeval upodobiti življenje, če pa bi lahko narisal bistrost, potem bi tiskovina prenesla vse kar je bilo napisano. Ampak ker medenina tega ne zmore, je bolje, da ne gledamo njegove slike, temveč njegove knjige.

Angleški grafik (oziroma graver) Droeshout je bil v začetku 17. stoletja, v času Shakespearove smrti, star približno 15 let. Njegova v medenino vgravirana podba slavnega elizabetinskega dramatika je bila prepoznana kot edino prava, ker jo je 'odobril' Shakespearov sodobnik, stanovski kolega in igralec Ben Jonson. Na portretu naj bi bile, sodeč po Jonsonu, poteze, ki govorijo v prid grafiki, poleg tega pa tudi Shakespearova družina, ko je portret prišel v javnosti, ni izrazila neodobravanja.

Neulovljiva identiteta
Z Wellsom se strinja tudi Stuart Hampton-Reeves iz Britanskega društva Shakespeare, ki meni, da je Droeshoutov portret edini pravi dramatikov portret in da bo minilo kar nekaj časa, preden bo v našo zavest prišla nova podobe.

Predvsem pa je 'nedorečena' zunanja podoba Williama Shakespeara vse do zdaj govorila njemu v prid, saj vsakdo lahko v njem - na neki način - vidi tisto, kar želi.

Lejla Švabić