Vračanje med vojno zaplenjenih umetnin je dolgotrajen in zapleten proces. Foto: EPA
Vračanje med vojno zaplenjenih umetnin je dolgotrajen in zapleten proces. Foto: EPA
Maria Altman
Letos se je Avstrija že morala odpovedati petim slikam Gustava Klimta, ki so jih po sedmih letih pravdanja vrnili dedinji rodbine Bloch-Bauer Marii Altman. Foto: EPA

Pričakujejo, da bo na seznamu do konca leta že več kot 10.000 predmetov, med katerimi je tudi veliko dragocenih umetnin. Predmeti so bili nekoč večinoma v lasti tistih, ki so drugo svetovno vojno preživeli v koncentracijskih taboriščih.



Pomembno je dobro sodelovanje
Naloga muzejev je ugotoviti, katere umetnine so bile v omenjenem obdobju zaplenjene, in skušati najti njihove lastnike oziroma dediče le-teh. Spletni katalog je zadnja domislica, ki naj bi pomagala ukradene, zaplenjene ali izgubljene predmete "vrniti domov", pri njegovem nastanku pa so sodelovali tudi muzeji in posebne komisije, ki raziskujejo izvor v obdobju nacizma pridobljenih umetnin, ki nimajo nobene dokumentacije. Če nekdanjih lastnikov umetnin ali njihovih potomcev ne najdejo, morajo umetnine prodati na dražbi, izkupiček pa nameniti žrtvam nacizma, saj tako narekuje zakon.

Nemci so nekaj podobnega naredili že leta 2000, ko so postavili podobno spletno stran, ki naj bi prav tako tistim, ki so preživeli holokavst, pomagala najti zaplenjeno premoženje. Podobni spletni strani imajo tudi v Veliki Britaniji in na Češkem.