Britanska odvetnica se je danes v Atenah - v sklopu kampanje za vrnitev Elginovih kipov Grčiji - sestala z grškim premierjem Antonisom Samarasom. Grčija je namreč prav njeno odvetniško firmo najela, da bi na sodišču izborila vrnitev umetnin v njihovo prvotno domovino.

Pravzaprav so jih odnesli zakonito ...
Če problematiko na kratko obnovimo: Elginovi marmorni kipi iz 5. stoletja pr. n. š. so prvotno krasili Partenon in druge stavbe atenske akropole. Britanci so kipe bogov, ljudi in mitoloških bitij na Otok odpeljali leta 1811, potem ko je takratnemu britanskemu veleposlaniku Thomasu Brucu, grofu Elginskemu, od otomanske oblasti uspelo dobiti dovoljenje za prisvojitev dragocenih kipov.

Velika Britanija se zdaj na grške zahteve po vrnitvi že vrsto let brani, češ da bi vsak prevoz kipov, ki so jih pravzaprav dobili povsem zakonito, te lahko ogrozil, poleg tega pa bi jih bilo tudi povsem nemogoče postaviti na njihovo izvorno mesto.

Grčija je neomajna in vztraja, da bi morali biti po vsem svetu razneseni deli Akropole spet združeni na enem mestu, saj bi le tako ljudje razumeli veličino atenske civilizacije. V Britanskem muzeju na očitke in grške zahteve odgovarjajo, da so marmorne skulpture neločljiv del njihove zbirke in tam dostopne obiskovalcem z vsega sveta.

Zlepa ali zgrda
Odvetnik Norman Palmer, ki se prav tako ukvarja s problematiko, je med obiskom Aten komentiral, da "upa, da se bo dalo najti spravno in prijateljsko rešitev". In nato: "Če to ne bo mogoče, bo treba razmisliti o drugačnih ukrepih."

Clooneyjeva in njeni kolegi iz londonske pisarne Doughty Street Chambers so v sredo, po tiskovni konferenci ministra za kulturo Costasa Tassoulasa, obiskali tudi Partenon. Tassoulas je pri tem zbranim medijem napovedal, da se bo Grčija za vrnitev kipov borila ne le zaradi lastnih interesov, pač pa "v imenu svetovne dediščine".

Tassoulas in direktor pred kratkim zgrajenega Muzeja Akropole Dimitris Pantermalis sta odvetnike popeljala na zaseben sprehod med razstavljenimi eksponati - čast, ki je po navadi prihranjena le za visoke tuje državnike. Muzej, ki je vrata odprl leta 2009, je namreč zasnovan tako, da bodo v njem lahko v svoji originalni konstelaciji razstavljeni vsi ohranjeni Elginovi kipi (eden od očitkov Velike Britanije je bil prej namreč tudi ta, da ima Grčija preprosto slabše pogoje za razstavljanje in ohranjanje dragocenosti.)

Očarani nad zvezdnico
O zakonskih niansah in zapletih se grški mediji v teh dneh niso razpisali: trenutno imajo še več opravka s sončenjem v slavi odvetnice, ki je bila še nedavno iz čisto drugih razlogov na naslovnicah svetovnih medijev. Najbolj jih zaposluje preučevanje njenih oprav, analiziranje kosil in ugibanja, ali bo imela primerno obutev za vzpenjanje po zdrsljivih stopnicah Partenona.

Zamajali bi se vsi največji muzeji
Britanci medtem citirajo strokovnjake, ki zagovarjajo njihov pogled na celotno problematiko in stališče, da morajo kipi ostati, kjer so. Strokovnjak za antično arheologijo sir John Boardman na primer svari, da bi selitev pomenila "grozljiv precedens" tako za British Museum kot za podobne inštitucije po svetu. "To bi sprožilo cel plaz raznih vračanj," je komentiral za Daily Telegraph. "To bi uničilo večino vodilnih muzejev na svetu", tudi Louvre ali pa seveda berlinski muzej.

Odmevni primeri
Jasno je, da bo sodelovanje gospe Clooney v sodni bitki povečalo zanimanje javnosti za problematiko. Sicer pa odvetnici, ki se je z "večnim hollywoodskim samcem" v Benetkah poročila 27. septembra, odmevni primeri niso tuji: v zadevi Wikileaks je branila Juliana Assangea, pa tudi nekdanjo ukrajinsko premierko Julijo Timošenko.

V zadevi kipov je na grški strani tudi odvetničin slavni mož: februarja, ko je na berlinskem filmskem festivalu promoviral tematsko rahlo sorodni film Varuhi zapuščine, je George Clooney grškemu novinarju na srce položil: "Mislim, da imate zelo močne argumente v zvezi z artefakti."