Po Bulčevih besedah je začel delati konec novembra, pogodbo pa je dobil šele dva tedna pred proslavo. "Kolikor vem, so bile vsem soustvarjalcem in nastopajočim pogodbe v podpis poslane zadnjih 14 dni," je povedal za Dnevnik. Kot povzema časnik besede predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela, je bil s tem kršen 50. člen zakona o javnih financah, ki govori o tem, da mora biti najprej sklenjena pisna pogodba, šele nato se lahko obveznost izvaja. Vesel dodaja, da 142. člen pravilnika o poslovanju neposrednih proračunskih uporabnikov še natančneje pove, da mora biti sprejeta pisna obveznost, preden se začne kar koli delati.

Na ministrstvu za kulturo vztrajajo, da v celoti spoštujejo javnofinančne zakonodaje in obveznosti prevzemajo izključno s pisnimi pogodbami. Kot poudarjajo, je v skladu z obligacijskim zakonikom vsaka pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Tudi v konkretnem primeru je bila pogodba sklenjena takoj, ko je bilo to mogoče - ko je bila oblikovana celovita ponudba izvajalca, v mislih imajo scenarij, in ko so bili sklenjeni dogovori o njeni vsebini.

Senca je na letošnjo slovesnost padla tudi po tem, ko je Bulc takoj po proslavi v izjavi za Televizijo Slovenija opozoril na poseganje upravnega odbora (UO) Prešernovega sklada in ministrstva za kulturo v program proslave. Po Bulčevih besedah je UO Prešernovega sklada izključil nekaj bistvenih zadev, zahteval drugačno scenografijo, izključil enega ključnih nastopajočih in dodal novo obvezno umetniško točko, kar označuje za cenzuro.

Poseganje v avtorsko delo obsodili tudi na Odprti zbornici za sodobno umetnost
Podporo ustvarjalcem proslave je izrazila Odprta zbornica za sodobno umetnost - Forum za samoorganizacijo posameznikov na področju vizualne, likovne, intermedijske in interdisciplinarne umetnosti - v pismu je obsodila "naročniške pritiske in cenzorske posege v avtorsko delo" ustvarjalcev proslave v Cankarjevem domu. Prav tako so izpostavili še "nedopustno zavlačevanje glede avtorskih pogodb in manevra z odpuščanjem in ponovnim angažiranjem" Bulca. Režiser je namreč po šestih tednih dela brez pojasnil dobil odpoved, ki pa je bila čez 24 ur preklicana, češ da se je zgodila napaka.

"Temu bi se lahko preprosto reklo cenzorski popadki"
Kot večinoma pozitivne pa je za današnje Delo svoje izkušnje pri pripravi proslav v preteklih letih označil režiser Matej Filipčič (režiral je proslavi ob kulturnem prazniku v letih 2014 in 2015), ki pravi, da sam večjih posegov v avtorstvo ni imel. "Moji scenariji so doživeli posamezne spremembe zaradi želje in zahteve naročnika, pa tudi zaradi produkcijskih in tehničnih možnosti, kar je včasih enako problematično kot vsebinski posegi," je dejal. Državne proslave sam razume kot nekakšne korporativne dogodke, kjer je stoodstotna avtonomnost avtorja tako in tako dvomljiva, saj gre za odnos naročnik - podizvajalec.

Prešernovo proslavo je v preteklosti režiral tudi Dušan Jovanović, ki je za časopis Delo povedal, da je na proslavi pomembna tudi komunikacija nagrajencev z občinstvom, v predvideni protokol pa mora režiser vključiti umetniške vsebine, različne vložke od recitacij do glasbenih točk in drugega. Kot predsednik UO-ja Prešernovega sklada je lahko videl, kako se Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve vtika v režiserske koncepte. "Temu bi se lahko preprosto reklo cenzorski popadki," je dejal.