Po treh desetletjih raziskav je Steve Lugert odkril nekaj, kar bi lahko bilo jambor ladje Griffin. Svoje domneve ne sme preveriti. Foto: Great Lakes Exploration Group
Po treh desetletjih raziskav je Steve Lugert odkril nekaj, kar bi lahko bilo jambor ladje Griffin. Svoje domneve ne sme preveriti. Foto: Great Lakes Exploration Group
Ladja Griffin
Na ladji Griffin je plul znameniti francoski pustolovec, ki je v službi kralja Ludvika XIV. raziskoval območje Velikih jezer.
René-Robert Cavelier, Sieur de la Salle,
René-Robert Cavelier ni bil le raziskovalec, bil je tudi velik domoljub, ki je želel severnoameriško ozemlje narediti za francosko državno ozemlje in ga ubraniti pred Španci in Britanci.

Na dnu Michiganskega jezera so odkrili nekaj, kar naj bi bil jambor ladje Griffin, ki je leta 1679 v 'srditem' viharju potonila. Z njo je utonil tudi veliki francoski raziskovalec René-Robert Cavelier, Sieur de la Salle, eden prvih pustolovcev, ki je sistematično raziskoval območje velikih severnoameriških jezer in povodja reke Mississippi, poleg tega pa je trgoval še z bizoni in krznom. Njegova zvestoba je veljala francoski kroni in kralju Ludviku XIV., ki je tudi 'požegnal' La Sallovo misijo, in z vsem srcem je želel severnoameriško ozemlje ubraniti pred Britanci in Španci.

34 let iskanja ladje, o kateri je pripovedoval učitelj
Ta skopi oris dogajanja, povezanega z ladjo Griffin, je glavni argument Francije v zahtevi, da se razbitina na dnu Michiganskega jezera imenuje za francosko lastnino. Američani menijo drugače. Ker je ladja zakopana v dno jezera, je ukleščena v ameriško državno ozemlje, zato pa je tudi ameriška državna last. Glavni protagonist arheološke misije verjame v francoski prav. To je Steve Libert, ki je ladjo začel iskati že pred 34 leti. Zanimivo zgodbo o ladji, katere končni cilj je bila Niagara, kamor pa ladja nikoli ni prišla, je Libertu povedal učitelj zgodovine na njegovi srednji šoli.

ZDA vneto branijo mulj
Več let je zbiral in preučeval vsa zgodovinska poročila o La Sallovi ekspediciji in se natančno podučil tudi o posebnostih mikroklime v okolici Michiganskega jezera in o njegovih vodnih tokovih, da bi kar najbolj natančno uspel določiti območje, kjer je najverjetneje potonila ladja. Že pred več kot štirimi leti mu je s pomočjo sonarja uspelo zaznati objekte, ki bi utegnili pripadati ladji. Misijo je zaustavila michiganska oblast, ki Libertu ni dodelila pravic za izkopavanje na jezerskem dnu.

Kmalu se je v primer vmešala Francija, ki zatrjuje, da v skladu z mednarodnim pravom ladja, ki je delovala v poslanstvu francoskega kralja, pripada Franciji. Michigan, kot piše Guardian, ostaja trmast in ne pusti nadaljnjih raziskav na morskem dnu. Od tega nima nihče prav nobene koristi, še najmanj pa radovedni ljudje, ki zgodbe o starih zakladih radi prebirajo. A nove zgodbe ne bo, dokler si michiganski oblastniki ne bodo premislili in ne bodo branili nedotakljivosti jezerskega dna.

Polona Balantič