Center urbane kulture Kino Šiška bo ljubljanski kulturni utrip popestril z veliko in malo dvorano, razstavnim in dvema kavarniškima prostoroma. Katedrala, velika ovalna dvorana, v kateri je nekdaj brnel kino projektor, danes premore 800 stojišč (oziroma 450 sedišč), ki jih bodo že nocoj zasedli prvi gostje. Čast krstnega koncerta je torej pripadla "simbolično izbranim" Pankrtom, kajti "artikulirana upornost, potreba po premikanju mej, želja po novem in sposobnost to novo uveljaviti, hkrati pa stik z aktualnim dogajanjem, razvojem in inovacijo" si, hkrati s "pankrtovsko" sposobnostjo preskakovanja medgeneracijskega prepada, za kredo jemlje tudi Kino Šiška. Peru Lovšinu in druščini (oziroma njihovi lanski 30-letnici) je posvečena tudi fotografska razstava re:start v prvem nadstropju.
Druga razstava, Zgodovina prihodnosti, dokumentira rekonstrukcijo Kina Šiška v center urbane kulture. Gre za "dnevnik in zgodbo prostora, ki bo ovila obiskovalke in obiskovalce v objem urbane prihodnosti", z njo se je Barbara Jakše Jeršič ukvarjala od srede lanskega do srede letošnjega avgusta. Na ogled je v manjši od obeh dvoran, Komuni, v katero gre 150 sedišč in bo namenjena za intimnejše, pretežno eksperimentalne in debatne dogodke.

Prvi teden bo natrpan
Z rednim programom začnejo 18. septembra. V "premiernem" tednu, pa tudi nocoj, obljublja direktor Simon Kardum, bo Šiško z Bavarskim dvorom povezoval brezplačen avtobus. 18. septembra se "zares" začne s koncertom skupin Laibach in Juno Reactor, že naslednji dan pa se nadaljuje z rokenrol festivalom FV (s skupinami Heavy Trash, Bambi Molesters in Nero Burns). Do 26. septembra napovedujejo še modno revijo znamke Oktober, minifestival glasbenih sil s prostora nekdanje Jugoslavije (Damir Avdić, Lollobridgida, Petrol ...), koncert skupine Kisha, performans Pot ljubezni in še kaj. V kratkem bodo predstavili tudi program do konca leta, ki nas bo, napoveduje Kardum, "razveselil".

Tiskovne konference se je poleg Karduma in načelnika oddelka za kulturo MOL-a Uroša Grilca udeležil tudi župan Zoran Janković, ki je projekt uvrstil med prednostne v svojem programu in ga premaknil v izvedbeno fazo. Brez zamude sicer ni šlo: nabralo se je je kar za leto in pol, predvsem zaradi stremenja k izpolnitvi vseh varnostnih meril, se pa lahko zdaj Ljubljana pohvali z "dvorano, kakršne ni do Londona in do Amsterdama", kot se je izrazil Janković.
Notranjost boste prepoznali
Prenovo modernistične stavbe (delo arhitekta Božidarja Gvardjančiča iz leta 1961) so zaupali Anji Planišček in Neni Gabrovec. Vsi zunanji elementi arhitekture, kot so zasteklitev vhodne prizme, omet in zasteklitev ovala, so ostali nespremenjeni; prav tako sta arhitektki ohranili vse zanimive elemente vhodnih prostorov, kot so mozaično obloženi stebri, venecijanski tlak v pritličju in nadstropju ter dominantno stopnišče v vhodni avli.

Vse, kar je Ljubljani manjkalo?
Cilji so torej zastavljeni in to velikopotezno: Ljubljana in Slovenija naj bi s Kinom Šiška, katerega obnovitvena vrednost je nekaj manj kot šest in pol milijona evrov, dobila medgeneracijsko kulturno stičišče, namenjeno koncertnim, gledališkim, plesnim in eksperimentalnim dogodkom (na leto naj bi jih bilo okrog 200), ob katerih se bodo srečevali ljubitelji, ustvarjalci in somišljeniki sodobnih urbanih kulturnih smernic.