Nemški arheologi so si že dolgo časa prizadevali najti vrata v zidu med Dansko in nekdanjim imperijem Karla Velikega, ki je bil delo Vikingov. Pravzaprav so približno lokacijo teh vrat predvideli že vnaprej, a zaradi hiše, ki je stala na mestu, kjer so želeli začeti kopati, del niso smeli začeti. Stvari so se začele spreminjati, ko je obcestna gostilna, ki je imela mesto v "sporni" hiši, nehala obratovati in raziskovanje se je začelo.

Zid, ki je bil delo Dancev
Gre za zid, ki so Danci v vojaške namene uporabljali še leta 1864, razteza pa se vse do Baltskega morja - torej tudi do severne Nemčije, kjer so izkopavanja tudi potekala. Še danes nosi ime Danevirke, kar pravzaprav pomeni delo Dancev ali dansko delo in velja za največji nasip oz. trdnjavo Evrope. Po vsej verjetnosti pa so ga zgradili, da bi obvarovali pomembno trgovsko pot na tej liniji (danes je del tega ozemlja tudi nemška dežela Schleswig-Holstein, ki meji na Dansko).

Ko so arheologi zakopali v zidovje, so presenečeno ugotovili, da gre za konstrukcijo iz 8. stoletja, široko tri metre, stoji pa blizu mesta Hedeby (v nemščini Haithabu). Zid je sestavljen samo iz kamnov iz okolice, nekateri so veliki kot pest, nekateri pa tehtajo tudi po 100 kilogramov, kar pomeni, da so Vikingi zbrali milijone skal in jih sestavili v utrdbo.

Temeljni kamen postavili Frizijci
Skupina arheologov z izkopavanjem ni odkrila le težaškega dela, ki so ga za seboj pustili bojeviti severnjaki, ampak tudi dolgo iskana vrata skozi ta zid. Gre za edini (do zdaj odkriti) prehod v Danevirku, ki v višino meri 5 metrov, in sodeč po starih zapisih, so skozenj prehajali konjeniki in vozovi, ki so se lahko ustavili v gostišču in celo bordelu. Ne glede na nova odkritja pa ni natančno jasno, kdaj so zid začeli graditi; tisti bolj zgodnji deli so morda celo delo Frizijcev in ne Dancev oziroma danskih Vikingov. Arheologi menijo, da je bil temeljni kamen postavljen v začetku 7. stoletja.

Frizijci, ki so živeli na današnjem območju Danske in na številnih otokih v Severnem morju, so se z Danci, Slovani in Sasi (današnjimi Angleži) borili za nadvlado nad območjem, ki so jo v končni fazi izbojevali Danci. In kot pravijo stare listine, je danski kralj Göttrik leta 808 naročil, da mejo med njegovim kraljestvom in saškim utrdijo.

Zakaj tolikšen trud?
Pri tem pa se pravzaprav poraja vprašanje, zakaj tolikšen trud? Rimljani ali Kitajci so svoje utrjene zidove gradili zato, da so se obvarovali pred plenilskimi hordami; v tem primeru pa so bili Vikingi tisti, ki so veljali za plenilce - in to ne le v tem delu Evrope, ampak vse od Irske do Španije. V 8. stoletju na Danskem niso obstajale niti kamnite ceste niti kamnite hiše, poganski kralj in njegovi bojevniki pa so bili znani po tem, da so nosili živalska oblačila, imenovana "berserker".

Vse, kar se je približalo malce bolj izdelanemu rokodelstvu ali celo umetnosti, so bili njihovi dolgi čolni. Hitri, lahki in enostavni za upravljanje. Poleg tega so Dancem pustili, da so razvili lastno trgovsko mrežo, prepluli ruske reke vse do Bizanca in severni Atlantik do Grenlandije in verjetno tudi do obal severne Amerike.

V tem imperiju pa je bila luknja. In ta je bila prav ob mestu Hedeby. Da bi blago prenesli iz vzhoda na zahod, so morali prečkati zemljo, kjer je danes Danska. Trgovci so pripluli do obale, pri Hedebyju pa so morali svoj tovor po zemlji nositi od morja do reke Treene, oddaljene 18 kilometrov - kar je bilo za plena željne krasna priložnost za napad. In prav zato, da so na tej poti obvarovali zlato iz Bizanca, medvedje kože iz Rusije in celo kipce Bud iz Indije, so zgradili mogočen nasip Danevirke.