Akademski slikar, umetnik in kulturni delavec Karel Pečko zlati red prejme za zasluge pri prebujanju demokratične in svobodne misli, pesnik, prevajalec in esejist Tone Pavček pa zlati red prejme za življenjsko delo in prispevek k slovenski književnosti ter demokratični podobi slovenske družbe. Odlikovanji jima je predsednik republike Danilo Türk izročil v predsedniški palači.

Nasprotnik unitarizma
Tone Pavček je ena izmed osrednjih osebnosti sodobne slovenske poezije in kulture na splošno. Poleg (še danes živega) udejstvovanja na literarnem področju je bil še urednik na Radiu in Televiziji Slovenija, direktor Mladinskega gledališča v Ljubljani, odgovorni urednik Cankarjeve založbe in dvakratni predsednik Društva slovenskih pisateljev.

Njegovo politično udejstvovanje pa sega daleč nazaj: med drugim je leta 1989 na zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral t. i. Majniško deklaracijo in povzdignil svoj človeški in pesniški glas za slovensko neodvisnost ter odločno nasprotoval jugoslovanskim unitarističnim težnjam. V letih 1986-1990 je bil poslanec slovenske skupščine. Posebej pa je treba omeniti Pavčkovo esejistično pisanje, v katerem spregovori o svojih dolenjskih rodovnih koreninah.

Pavček pa je tudi veliko prevajal; pri čemer se njegov prevajalski opus navezuje predvsem na rusko poezijo in njene vrhunske pesnike. Prevajal je tudi iz drugih slovanskih jezikov, poleg poezije za odrasle še pesmi za mladino.

Likovna vez s tujino
Karel Pečko je leta 1954 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Že kot likovni pedagog v letih 1954 in 1962 je svoj prosti čas namenjal spremljanju mladih, ki so se zanimali za kulturo. Galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa je pod njegovim vodstvom imela mednarodno zastavljeni program. Omenimo jih samo nekaj: Gruppe 64, Zorko Weiss in Gustava Januscha. V sodelovanju z avstrijskim veleposlaništvom pa je predstavljala zbirko Schömer – letni časi avstrijskega slikarstva, grafike Karla Brandstätterja in leta 1996 še razstavo Abstraktna umetnost v Avstriji.

Demokratična misel
S svojim umetniškim ustvarjanjem je uspešno razbijal tradicionalne okvire v likovni kulturi in vnašal alternativne pristope, ki so širili mednarodna obzorja. Spodbujal je kulturno izmenjavo s tujino, pripomogel k uveljavitvi nekaterih koroških umetnikov in vnašal duh odprtosti, pogum in potrebo po primerjanju z drugimi, predvsem razvitejšimi narodi ter državami.

Prebujal je demokratično misel in pogum, ko to ni bilo samoumevno. Pri tem je tvegal očitke, ki jih je bil takrat lahko deležen vsakdo, ki je imel mednarodne stike, vzpostavljene mimo uradnih poti. "Če tedaj ne bi bilo takih ljudi, kakor je profesor Pečko, tudi sprememba v letu 1991 ne bi bila mogoča," piše v utemeljitvi odlikovanja.

Leta 1996 je ustanovil fundacijo, ki štipendira nadarjene študente umetnosti in humanistike ter podpira založništvo, projekte in raziskave.

L. Š.