Oblikovalska rešitev skupaj z elaboratoma Radovana Jenka in Roberta Žvoklja, ki sta tudi sodelovala na vabljenem natečaju Mestne občine Ljubljana, je ta čas na ogled v steklenem atriju ljubljanske mestne hiše. Od aprila 2010 pa bo ta oblikovalska zasnova prepoznavni znak vrste dogodkov, od svetovnega kongresa na temo Knjiga kot nosilka razvoja človeštva prek literarnega festivala Literature svetovnih celin pa do vrste pobud, ki naj bi Ljubljančane obstreljevale s puščicami 'literarnega amorja'.

Pisava, ki nas spomni na antične začetke literature
Zmagovalka natečaja je svojo oblikovno rešitev osnovala na tipografiji, saj knjiga in črka, torej tipografija, ne moreta druga brez druge. Petra Černe Oven je tokrat izbrala pisavo Dederon Sans, sodobno humanistično črkovno vrsto, ki ohranja proporce klasične klesane rimske črke (če povzamemo obrazložitev avtorice). Znak, ki ga zaznamuje pisava, ki korenini v antiki, tako govori tudi o globoki tradiciji literature. Knjige so tako "vpete v čas, nas nagovarjajo tako bogato, kot so nagovarjale prednike daleč v preteklosti".

Dodatne aplikacije izbranega znaka
Pri ustvarjanju celostne podobe projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010 je Petra Černe Oven upoštevala nujnost vsestranske uporabnosti znaka. Zato si je zamislila enostaven piktogramski znak, ki deluje sodobno in ki tudi ob uporabi v obliki ikone na računalniškem zaslonu ne deluje vsiljivo. Ravno z računalniškim zaslonom pa je povezan še en angažma Petre Černe Oven, ki je oblikovalko ločil od drugih dveh natečajnikov. Izbranka tričlanske komisije v sestavi Ranka Novaka, Tanje Tuma in Jerneja Stritarja je namreč poleg zahtevanih nalog predstavila tudi dodatne aplikacije – spletno stran projekta in knjižna kazala.

Vsestranska uporabnost znaka je tisto, kar je MOL od rešitve tudi pričakoval. Kot nam je povedal Uroš Grilc, načelnik Oddelka za kulturo MOL-a, bo namreč MOL že pred samim začetkom projekta Svetovna prestolnica knjige izvedel številne nove prijeme promocije kulture in knjige, v tem smislu pa tudi promocije Ljubljane in Slovenije. Projekt bo namreč povezal številne akterje, ki delujejo ne le na področju knjižne kulture, ampak tudi na področju arhitekture, oblikovanja in drugih vidikov kulturnega življenja.

Z izbranim predlogom znaka je MOL seznanil tudi Organizacijski odbor projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010. Ta je predlagal, da bi bila v znaku bolj izpostavljena slovenščina. Pri nadaljnjem razvoju trenutne zasnove znaka bo Petra Černe Oven to priporočilo upoštevala, Grilc pa nam je povedal, da so se, vsebinsko gledano, na MOL-u odločili, da bo v vsaki uporabi znaka ime projekta na prvem mestu zapisano v slovenščini, šele nato pa bo sledila angleška različica.

Predstavitev oblikovalske rešitve za celostno podobo projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010 je po besedah Grilca prvo konkretno dejanje tega projekta in obenem vstopna točka v akcijo. Drugo dejanje je napovedano za 23. april, ko naj bi bilo o ljubljanski izvedbi projekta, ki poteka pod okriljem Unesca, znano že več.

Polona Balantič