Na podlagi več zakonov (o varstvu kulturne dediščine, o državni upravi in o uresničevanju javnega interesa za kulturo) pa je ministrstvo za kulturo maja lani objavilo javni natečaj za opravljanje dejavnosti službe za premično dediščino in muzeje ter dejavnosti koordinatorja za varstvo žive dediščine.

Koordinator do leta 2009
Na natečaju je bil za izvajalca dejavnosti službe za premično dediščino in muzeje 22. julija izbran Narodni muzej Slovenije, za opravljanje dejavnosti koordinatorja za varstvo žive dediščine pa ZRC SAZU. Z Narodnim muzejem Slovenije je ministrstvo že sklenilo pogodbo o financiranju in opravljanju dejavnosti omenjene službe v letih 2008 in 2009.

Na podlagi sklepa vlade pa bo ministrstvo z ZRC SAZU sklenilo pogodbo za opravljanje nalog koordinatorja za leto 2009.

Naloge varuha žive dediščine
Koordinator žive dediščine, poleg izvajanja strokovnih nalog na področju varstva žive dediščine in identifikacij dokumentacij, preučevanja in vrednotenja žive dediščine, predlaga še vpis žive dediščine v register, svetuje glede celostnega ohranjanja in usklajuje delo muzejev v zvezi z ohranjanjem žive dediščine in kulturnih prostorov, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.

Po Unescovi konvenciji
Lani sprejeti zakon o kulturni dediščini kot novost opredeljuje tako imenovano živo dediščino, pri čemer povzema Unescovo konvencijo o varstvu nesnovne kulturne dediščine (2003), ki jo je Slovenija ratificirala konec leta 2007 in je začela veljati 18. decembra 2008 tudi za Slovenijo.

S to konvencijo se vsaka država pogodbenica zaveže, da bo izvajala ustrezne ukrepe za zagotovitev varovanja nesnovne kulturne dediščine. Novi zakon omogoča registracijo žive dediščine v registru kulturne dediščine (vpis skupaj s prostorom, ki podpira in omogoča njeno uresničevanje) in razglasitev žive dediščine za kulturni spomenik (tako imenovana živa mojstrovina) ter predpisuje državno javno službo na področju varstva žive dediščine.

Območja državnega pomena
Po priporočilih strokovnjakov Unescovega Centra za svetovno dediščino in evalvacijske misije je vlada natančneje opredelila osrednja območja spomenikov državnega pomena ter razširila njihova vplivna območja, mednje sodijo: topilnica rudnika živega srebra ter kamšt z vodnim kanalom in jezom v Idriji, Belčne in Putrihove klavže v Idrijski Beli, Idrijske klavže na Vojskem in Kanomeljske klavže v Gorenji Kanomlji.