Ena najvidnejših slovenskih gledaliških ustvarjalk zadnjih desetletij Meta Hočevar (1942) se je podpisala pod več kot 200 scenografij, kostumografij in režij ter za svoje delo prejela številna priznanja tako doma kot v tujini. Sprva se je po študiju ukvarjala z arhitekturo, nato pa se je vse bolj usmerjala v gledališče – najprej kot scenografka, pozneje kot režiserka.
V njeni režiji je zaživela vrsta odmevnih gledaliških predstav v Sloveniji in drugod, med pomembnejšimi so uprizoritve, izvedene v okviru festivala Dunajski slavnostni tedni (Wiener Festwochen): Antigona Dušana Jovanovića, adaptacija drame Henrika Ibsena Divja račka z naslovom Družinski album in predstava Obisk avtorja Jukia Mishime. V SNG-ju Drama Ljubljana je poleg Jovanovićevih del režirala tudi dela Daneta Zajca, Gregorja Strniše in Dominika Smoleta. Kot scenografka je med drugim sodelovala z gledališči v ZDA, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Rusiji in Grčiji.
V knjigah Prostori Igre in Prostori mojega časa se ukvarja s prostorom in časom v gledališču in arhitekturi. "Je izjemno občutljiva arhitektka in premišljevalka prostora, ki je s svojim delom in mislijo pomembno zaznamovala naše mesto," so med drugim zapisali v obrazložitvi nagrade za življenjsko delo.
Trojica nagrajencev za delo iz obdobja dveh let
Župančičeve nagrade za dveletno ustvarjanje, torej med letoma 2019 in 2021, bodo tako kot vsako leto prejeli trije ustvarjalci.
Andreja Podrzavnik (1975) je koreografinja in pedagoginja, ki v sodobni plesni umetnosti predstavlja umetniško kakovost v plesnem in koreografsko-avtorskem smislu. Maja Smrekar (1978) je intermedijska umetnica, ki svoji ustvarjalni praksi že od leta 2006 raziskuje vplive tehnologije na človeka in okolje ter poudarja status ženske in njenega telesa v postindustrijski družbi. Žiga Divjak (1992) pa je prodoren gledališki režiser mlade generacije, ki je v slovenskem gledališču in družbi že pustil globok pečat, je navedeno v obrazložitvah nagrad.
O prejemnikih je odločala komisija, ki jo sestavljajo Alja Predan (predsednica), Milko Lazar, Mateja Bučar, Majda Širca, Nadja Zgonik, Maruša Zorec in Aljoša Harlamov.
Nagrade, ki jih podeljujejo od leta 1965
Župančičeve nagrade so najvišja priznanja ljubljanske občine za vrhunske stvaritve na področju umetnosti, ki bogatijo kulturno zakladnico Ljubljane in s svojo izjemnostjo odmevajo tudi v širšem mednarodnem prostoru. Nagrade podeljujejo na podlagi odloka o priznanjih MOL-a, ki določa, da vsako leto podelijo štiri nagrade, ki jih prejmejo umetniki in umetnice, ki ustvarjajo v Ljubljani, poleg nagrade za življenjsko delo še tri za stvaritve, nastale v zadnjih dveh letih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje