Enajst let od izdaje zadnjega albuma Rock Steady, s katerim so člani skupine No Doubt na novo odkrili ska in reggae ter se zaljubili vanju, so poskrbeli za radijskim postajam ustrežljiv album Push and Shove.

Enajst svežih skladb na albumu - osem let po odhodu Gwen Stefani na samostojno pot (ob podpori basista Tonyja Kanala) in izdaji prvenca Love. Angel. Music. Baby. - na prvi posluh zveni kot podaljšek ustvarjanja prvega glasu skupine, ki je v svojih začetkih zavračala agresivnost vokalistov tistega časa, v katerem se je kalila z Just a Girl in Don't Speak.

A tisti, ki so spoznali No Doubt s skladbami, kot so Hella Good, Hey Baby in Running, so nedvomno prišli na svoj račun, pa čeprav so morali čakati na nadgradnjo albuma Rock Steady na glasbeno ero, ki ji narekujejo tempo mojstri elektronike.

Lahko jim torej zamerite (pre)dolge dubstepovske zaključke v slogu Skrillexa (na Push and Shove, kjer se še najbolj poznajo odtisi producenta Dipla), klaviaturske Club-Can't-Handle-Me vložke à la Guetta (najizrazitejši primer skladba Gravity) ali celo pokop z basom in kitaro podkrepljenega zvoka 90. let prejšnjega stoletja na račun klaviatur v podlagah, primernih za kakšen najstniški romantični film (v skladbi Easy).

Svetla točka je še vedno njihovo spogledovanje s svetom "novega reda", v katerega je vgraviran poppodpis No Doubt - najbolj opazno pri skladbi Heaven. Rockovsko uporništvo s feministično, "girl power" podlago puščajo ob strani. Dekle se zdaj srečuje z večnostjo, zvestobo, ljubeznijo ... in sama s seboj. Pri Stefanijevi še vedno ostaja tisti občutek svobodne brezskrbnosti ob oziranju na preteklost na kakšni karibski plaži (Sparkle). Z gručo dekliških karikatur, vzetih iz mangovskih stripov.

Nadaljuje tudi svoje pozive navijaških razsežnosti ob vzklikanju pozivov: "Get in line and settle down." ("Postavi se v vrsto in se ustali.") In hkrati sprašuje ob opazovanju sprehodov manekenk po modnih stezah: "Do you think I'm looking hot?" ("Se ti zdim privlačna?") No Doubt vokalno nadaljujejo linijo iz Love. Angel. Music. Baby., a jo kot davek elektronike občasno potisnejo ob stran z dušilci zvoka. Vmes pa se nevarno približamo misli, kako bi zvenela jamajščina, če bi na starih kasetnikih do polovice stiskali gumb za vrtenje kasete malo naprej in malo nazaj (Push and Shove).

Vse to presekajo - da, še vedno so - klasične, a nadgrajene kitarske balade in vokalno spogledovanje Kanala in Stefanijeve, ki jih elektronska zavesa ni popolnoma zameglila - Undone. Baladne izlive - kot pri skladbi One More Summer - Stefanijeva podkrepi z jokavo, a čisto vokalno linijo. Temu dodajte še opojno stopnjevan popritem, kot pri Undercover, in dobite No Doubt elektronske dobe.

Enoličnosti se ne uklanjajo. Na krilih žanrske raznolikosti brez dvoma ostajajo v svojem kraljevstvu.

Ocena: -4, piše Klavdija Kopina