Utrinek iz videospota Anglosax v izvedbi Dachota s podporo beatmejkerjev Shaota in Borsaleana. Videospot je režiral Matic Zavodnik. Foto: Diskont Films/Matic Zavodnik
Utrinek iz videospota Anglosax v izvedbi Dachota s podporo beatmejkerjev Shaota in Borsaleana. Videospot je režiral Matic Zavodnik. Foto: Diskont Films/Matic Zavodnik

Poletna sezona, ki vsaj na ravni domačih glasbenih izdaj velja za zatišno, je za nami. Med majem in septembrom po navadi izide najmanj albumov, okvirno za približno četrtino manj kot v prvi tretjini leta in za tretjino manj kot jeseni med septembrom in decembrom. Omenjene dinamike ne bomo do podrobnosti analizirali na tem mestu, dejstvo pa je, da v času tega ustvarjalnega oddiha vzniknejo nekateri nepričakovani presežki, ki širne glasbene promocije nimajo v ospredju.

Sorodna novica Pregled leta 2024, I. del: (ne)spregledani slovenski alternativni albumi

Tudi drugemu pregledu domačih alternativnih glasbenih izdaj, ki tokrat obsega razpon štirih mesecev (od maja do septembra), namenoma ne dodeljujemo posebnih kategorij iz podobnega razloga kot nedavno uvedene nagrade zlata strela za odrske uprizoritve v Stari mestni elektrarni. Sledimo načelu, da je tako odrsko kot glasbeno ustvarjanje preširoko, da bi izpostavljali zgolj v okvirih žanrskih oznak. Zanima nas predvsem iskanje nadobudnih in uveljavljenih ustvarjalnih samonikležev, ki z določeno avtorsko noto izstopajo od slišanega (slovenskega ali tujega) in ki ne ustvarjajo nujno tržno zanimive glasbe, ampak bodisi ustvarjajo ljubiteljsko z iskanjem "svojega glasu" bodisi namenoma odstopajo od zvoka, na katerega naletimo na vsakem koraku.

Vabljeni k branju.


Presežki elektronske glasbe: Octex, Stagnat in izdaje Clockwork Voltage

"Elektronska glasba ima trenutno iniciativo in vse kaže, da bo tako še nekaj časa," je pred tremi leti za MMC dejal skladatelj Borut Kržišnik. Za zasidranje elektronske glasbe kot najbolj razširjene glasbene prakse je videl ne v napredku elektronskih instrumentov in programov, ampak splošno tehnologizacijo družbe, ki je vse bolj intenzivna in ji ni videti konca. "Vrstijo se izumi novih elektronskih instrumentov, UI bo neprestano prisotna tudi pri ustanovitvi novih vmesnikov, razvoju ‘razširjene realnosti, ‘virtualne realnosti’, ‘spleta stvari’ ... Zlata doba elektronske glasbe bo šele prišla, saj z več strani dobiva spodbudne impulze." V skladu s to mislijo smo izbrali tri najzanimivejše glasbene albume, vsakega iz svoje veje elektronske glasbe: filmska glasba, klubska elektronika in posebna troedina izdaja ustvarjalcev z analogno opremo, t. i. modulatorji zvoka.

Octex - Rob je tam | Matej Bor (Original Soundtrack) (Polynya)

Glasbeno podlago za dokumentarni film Rob je tam | Matej Bor o priznanem slovenskem pesniku in pisatelju Mateju Boru, med drugim avtorju besedila himne Hej, Brigade in scenarista priljubljenega filma Vesna, je ustvaril elektronski producent Jernej Marušič, ki je pod imenom Octex v domačih klubih sukal in ustvarjal glasbo že v začetku 2000-ih (in kasneje pod različnimi psevdonimi), dandanes pa ga spremljamo kot nadobudnega raziskovalca elektronske glasbe založbe Polynya.

Pri ustvarjanju filma gre za globljo povezavo: Marušič je vnuk Mateja Bora in prav tako samostojni umetnik, ki si z dedkom deli tudi ljubezen do narave. Za to posebno priložnost je svoje značilno ritmično vzdušje razširil s še večjim poudarkom na terensko posnetih zvokih narave, ki jih je preoblikoval in spremenil v edinstveno zveneče instrumente. Del tega procesa ustvarjanja je celo dokumentiran v samem filmu, ki ponuja ekskluziven pogled v njegov intimni glasbeni svet.

ROB JE TAM | MATEJ BOR

Stagnat – Charisma (DE/Fragment)

Na Dunaju živeč dvojec Stagnat (sestavljata ga Nina Lang in Peter Kalinski), je najnovejši album Charisma posvetil okultnemu in praznini v človeku, ki jo povzroča nepravični družbeni sistem. Zaradi praznine človek opušča lastno identiteto, moralne kompase in celo družinske člane v zameno za iluzijo duhovne ali politične izpolnitve in skupnosti, pojasnjujeta Stagnat.

Da ne gre za lahkotno poslušanje, že naslovnica poudari krutost in grotesknost, kar privlačno ritemsko gonilo sedmih skladb še potencira. Ustvarjalna žilica dvojca vodi do zdaj že dodobra utečene skupnosti založbe DE/Fragment, ki v svoji nišnosti ni osamljen primer slovenske samoiniciativne glasbene založbe. Za založbo to ni njuna prva izdaja, je pa odličen primer izstopajoče težkokategorne klubske elektronike, ki pritegne pozornost že na prvi pogled in vzbuja zanimanje med samim poslušanjem.

DUF - Future Brain Eater EP / lowlander - TTP001 EP / two round robbins - if true return bloom EP (Clockwork Voltage)

Čeprav je izvorni namen skupnosti Clockwork Voltage, ki šteje več kot sto navdušencev nad analognim ustvarjanjem večinoma elektronske glasbe, živo ustvarjanje in specializirani dogodki, so v juniju preko te platforme izšli trije krajši albumi, ki prikazujejo širino ustvarjanja na teh napravah. Od bolj hrupnega, distorziranega in odsekanega zvoka DUF-a (Jaka Berger), do bolj klasičnega saturiranega tehno zvoka lowlanderja (Matija Dolenc) do - najbolj izstopajočega - projekta two round robins, za katerim stoji Andi Koglot, ki naboje strojev umiri in jih predstavi v nežnejši, delikatnejši naravi.


Džez á la Goriška: Klub Štala v Lokavcu in Kavasutra

Goriška nam ne da miru in znova dokazuje, kako pestro zvočno krajino ustvarjajo nekdanji in aktualni člani šole Zlatka Kaučiča. Z novim albumom Father, Son & Holy Sound sta ta odnos počastila učitelj in njegov učenec prve generacije Gal Furlan, drugi album, poln satiričnih opomb pa je objavila tudi jazz rock zasedba Kavasutra.

Gal Furlan & Zlatko Kaučič – Father, Son & Holy Sound (Klopotec)

Klub Štala stoji na obrobju Lokavca v zaselku Kuši ob Kovaškem muzeju in hiši, v kateri je prebival priznani kamnosek Mihael Cussa. Od tod tudi izvira ime kulturnega društva KUD Kussa, ki ga je leta 2018 soustanovil tolkalist, pesnik in umetnik Gal Furlan. Znotraj Kluba na podeželskem obronku združuje spretne improvizatorje in prireja nišne prireditve, sorodne Klubu Metulj v Bistrici ob Sotli. Če je v Klubu Metulj tako zaživela založba Non-Aligned Music in snemalni studio pod okriljem Damjana Dobrine, je v Klubu Štala zaživelo snemanje nemalo koncertnih dogodkov bolj in manj spontane narave, objavlja pa jih založba Klopotec. Na enem od zadnjih izdanih zvočnih pričevanj je Furlan moč za tolkali združil s svojim nekdanjim učiteljem, Zlatkom Kaučičem, ki sta koncert posnela na dan njegovega 70. rojstnega dne.

Kavasutra - Ta veseli dan (Založba Radia Študent)

Vredno je prisluhniti kritikam, ki so naklonjene drugemu albumu zasedbe Kavasutra. Album Ta veseli dan štirih Matičkov pogosto primerjajo z Buldožer, kar velja vzeti z rezervo, čeprav se band navdušuje nad progresivnim rockom sedemdesetih. Kavasutra imajo za sabo goriško šolo, ki jih je naučila svojevrstno igranje in ustvarjanje, prisotno v najboljši luči tudi na najnovejšem albumu. Bolj kot družbenokritične šale album krasijo instrumentalni aranžmaji veščih kitaristov in pestro, praktično gledališko vzdušje.


Presežki kitarske godbe: Svojat, Moving as a Giant in sunbreaks

V prvem pregledu smo pogrešali odvode rocka, ki bi bili vredni pripisa "narejeno v 21. stoletju". Na srečo je druga tretjina leta postregla z nekaterimi bolj izpostavljenimi izdajami. Rock trio Svojat je znova obudil zvok izjemnega avantgardnega rocka domače grude z izjemnim drugim albumom, svojo dotedanjo ustvarjalno pot pa sta popisala še zasedbi Moving as a Giant in novinci sunbreaks.

Svojat – Ošili me modro (Samozaložba v sodelovanju z založbo ENTE)

Svojat, o kateri smo se letos že razpisali, si zasluži mesto na tej lestvici "vrhov podzemlja". Ošili me modro, drugi album zasedbe, ki velja za eno najvznemirljivejših alternativnih skupin pri nas, navdušuje poslušalstvo in ohranja edinstveni zvok skupine. "Ošili me modro ne spominja zgolj na klasična veleimena čudaškega rocka, denimo na Captain Beefheart, Zappo in sodobnike black midi, temveč predvsem na Svojat samo. Kot enota in celota bend namreč ostaja v lastni neokrnjeni špuri," je v recenziji nove plošče zapisal glasbeni kritik Jaša Potočnik. Po štirih mesecih poslušanja lahko temu samo pritrdimo.

Moving as a Giant – Moving as a Giant (Kapa Records)

Istoimenski prvenec skupine Moving as a Giant predstavlja njihovo dotlej ustvarjalno pot in bolj kot presežek leta nudi odličen temelj za nadaljnje ustvarjanje te zasedbe, ki jo poleg bratov Martina in Primoža Krambergerja zaznamuje edinstveni altovski glas Bojane Pejanović. "Moving as a Giant je zanimiv in dovolj samosvoj album, da z doprinosom štrli iz domačega hrupnega podtalja," je zapisal recenzent Andrej Dujc. Ni skrivnost, da skupina z zanimanjem zre v prihodnost.

sunbreaks – the sunbreaks (Samozaložba)

Zadnja štiri leta je rastla tudi zasedba sunbreaks, ki je maja izdala presek svojega dela in v nekakšnem kaotičnem kolažu pestrih aranžmajev, neslutenih žanrskih obratov in pesnjenja izstopila od povprečja. "Debitantski izdelek domačih indie rockerjev prodira nad povprečje slovenske kitarske scene kot pojav, po katerem se skupina imenuje. Izstopajo inovativni prijemi na poslušalcu znani zvočni paleti, ki poskrbijo, da se k albumu vračamo tudi po večkratnem poslušanju," je o albumu zapisal recenzent Gregor Žibert.


Akustična in ambientalna glasba: Jure Bajt in Stamor

Jure Bajt - Trenutki mehkobe (Založba Radia Študent)

V začetku leta je kompilacija European Primitive Guitar (1974​–​1987) za nizozemsko radijsko založbo NTS obudila spomin na kitarista Bojana Drobeža, poslušalcem pa ponudila ustvarjalni presek na akustični kitari, ki bi ga lahko dopolnil tudi kitarist, snemalec in oblikovalec zvoka Jure Bajt s kakšno skladbo iz svojega prvenca Trenutki mehkobe. Preproste in barvite skladbe nudijo intimen vpogled ne le v različne kitarske tehnike, ampak tudi v njegov čas, ki ga preživi med opazovanjem in snemanjem ptic, vode, gozdov in drugih naravnih ali družbenih pojavov. Predan prvenec, skrbno premišljen, četudi na prvi pogled preprost, razpira romantični imaginarij za vsakodnevno miselno kontemplacijo in je pri tem najbolj drzen ravno v najdaljši skladbi V protislovju posledic.

Stamor – The Absurd (Samozaložba)

The Absurd je albumu Trenutki mehkobe soroden glasbeni izdelek sicer elektronskega producenta Jana Bajca Fune, ki z novim projektom Stamor dokazuje svoje navduševanje v prvi vrsti nad oblikovanjem zvoka in šele kasneje kot producenta računalniško obdelanih ritmik. Ker je večino albuma odigran na električno kitaro ne čudi, da ni podpisan kot .čunfa, ampak želi z novim projektom raziskovati širino poslušalske izkušnje. The Absurd s subtilnim nizanjem melodij in daljšimi skladbami razkriva redko slišano melanholično ustvarjalnost, na katerega namiguje naslov z referenco na Alberta Camusa. "Nastal je v času, ko se je življenje zdelo absurdno, glasba pa je prinašala smisel." Sočustvovalno dopadljiv prvenec, na katerega je Bajc Funa že nakazoval v preteklih letih in ki upamo, da ga bo z novim projektom še razvijal.


Umetnostna glasba: Irena Z. Tomažin & Jule Flierl in Šalter Ensemble

Domača eksperimentalna scena je bogatejša za dve novi glasbeni izdaji zavoda Sploh, katerega ustvarjalci žanjejo uspehe tako na področju filma (Ne misli, da bo kdaj mimo Tomaža Groma), odrskih uprizoritev (projekt Zdej loh spokam zdej loh grem je osvojil prvo zlato strelo) kot glasbenih stvaritev.

Irena Z. Tomažin & Jule Flierl + Nicola Ratti and Tomaž Grom - U.F.O. (Zavod Sploh)

Pohvalo tako za glasbeno stvaritev kot za oblikovanje si zasluži najnovejši album Irene Z. Tomažin, ki je v sodelovanju z vokalistko Jule Flierl izdala album U.F.O., zvočni posnetek istoimenskega performansa, ki sta ga uredila in sooblikovala Nicola Ratti in Tomaž Grom. Metaforo neznanega letečega predmeta sta si izposodili pri jugoslovanski performerki Katalin Ladik, ki je z njo opisovala svoj položaj v umetniški skupnosti. Aprila 2021 sta Tomažin in Flierl obiskala Divaško jamo v Sloveniji, kjer naj bi Sigmund Freud zasnoval koncept podzavesti. "Kot da bi stali v svojih notranjih resonančnih votlinah, sta posneli svoje petje, pospremljeno s specifičnim odjekom te geološke jame." Poleg izjemnega zvočnega podviga album spremlja domiselno oblikovanje Matije Stupice in Lenke Đorojević.

Šalter Ensemble – Tri dela (Zavod Sploh)

Spremna beseda albumu Tri dela

Spremna beseda, refleksija albuma Tri dela, ki jo je napisal Primož Trdan, je na voljo na spletni strani zavoda Sploh.

Premisleke o komponiranju v novem tisočletju pa nudi drugi album, izdan letos pri založbi Sploh. Na njem nastopa mednarodni projekt Šalter Ensemble, ki izvajajo tri dela štirih skladateljev, posnetih na Forumu nove glasbe v Filharmoniji v Ljubljani in na koncertu v La Singeu, v Biennu, s poudarki na sodobnih skladateljskih pristopih. "Tehnologija, ki jo potrebujejo, je prinesena iz domačih omar, predalov in ne terja sodelovanja katere velike institucije," je v spremni besedi zapisal Primož Trdan. "Politični momenti skladb komunicirajo s skupnimi izkušnjami življenja, mimo določljivih teoretskih povezav. Glasbeni material ne nastane na skladateljevi delovni mizi, ampak v srečanju, dogovoru, tudi improvizaciji. Avtorji razmišljajo ‘od spodaj navzgor’, ne iščejo dokončnih odgovorov, ampak posamezne rešitve komponiranja za novo tisočletje." Album Tri dela "potrjuje izvorne praktične in ideološke usmeritve grupacije in pokaže, kako daleč se da priti z brzdanimi improvizacijskimi akcijami," je zapisal recenzent Luka Hreščak.


Posebna omemba I: val ponatisov (Marko Brecelj, Tomaž Pengov in Izvir)

Končno je tudi Slovenijo v času razmaha vinilnih plošč zajel val ponatisov uspešnih podvigov domačih glasbenih ustvarjalcev – na srečo ravno za čas abrahama dveh brezčasnih albumov, Odpotovanja Tomaža Pengova in Coctail Marka Breclja, ki sta končno doživela imena vreden ponatis. Pengov bo ob tem ostal ovekovečen še s tretjim dokumentarcem, medtem Brecelj za zdaj ostaja še pri enem. Zadnji v tej vrsti je bil edini album zasedbe Izvir, katerega člani so kasneje še v priljubljenih skupinah Predmestje, Jutro in Oko. Ali to pomeni, da bomo obletnice praznovali za še več albumov slovenske zapuščine v bodoče? Upajmo, samo da ne bodo pozabili na ženske ustvarjalke …

Posebna omemba II: Dacho

Dario Nožič Serini, famozni Dacho klepetavega tria Matter, se s simpatičnim singlom očitno podaja na solo pot. Za hit poletja tako razglašamo Anglosax, komad o navidezni brezskrbni poletni romanci, za katerega svež veter sta z instrumentalno podlago poskrbela izurjena beatmejkerja Shao in Borsaleano. Poleg tega komad nadgradi še vrhunski videospot v produkciji Diskont Studia.