Premiera filma, ki je nastal v režiji Amirja Muratovića, bo potekala v kulturnem domu v Grgarju nad Novo Gorico, torej literatovem rojstnem kraju, na njej pa bodo navzoči režiser Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, avtor glasbe Jernej Marušič, kostumografinja Jerneja Jambrek in producentka Tina Rakoše.

V Grgarju je tudi nastal del dokumentarnega filma o enem najvidnejših slovenski literarnih ustvarjalcev med drugo svetovno vojno in po njej. Tam je tedaj še pod imenom Vladimir Pavšič živel le dve leti, saj je družina pred prihajajočo fronto zbežala na Štajersko. Večina njegovega literarnega opusa je nastala v Radovljici, kjer je živel več kot tri desetletja. Dokumentarni film njegovo zgodbo približa ob pripovedovanju njegovih otrok Mateja Pavšiča, Ajde Nine Marušič Pavšič in Manje Pavšič ter vnukov.

Čeprav se Bora v prvi vrsti spominjamo kot pesnika in dramatika, kot avtorja himne Hej, brigade in drame Raztrgancev, je veliko več kot "dvorni pesnik revolucije". Prav njemu se mora denimo slovenski film zahvaliti za uspešnico Vesna. Njegov opus obsega tudi prevode 18 Shakespearjevih dram. Bil je tudi predsednik jugoslovanskega centra PEN, leta 1965 pa je kljub pritiskom iz Beograda na Bledu organiziral kongres mednarodnega PEN-a, kamor je privabil Pabla Nerudo, Miguela Angela Asturiasa, Iva Andrića, pa dramatika Arthurja Millerja in angleška pesnika Audena in Spenderja.

Avtor prve odporniške pesniške zbirke v Evropi
Rodil se je 14. aprila 1913 kot Vladimir Pavšič, ime Matej Bor pa je prevzel leta 1942 s prvo odporniško pesniško zbirko v Evropi, Previharimo viharje. S kulturniško skupino Jasa so obiskovali partizanske enote in bodrili borce. Močno ga je zaznamovala osebna tragedija, ko so domobranci na grozljiv način ubili njegovo ženo Erno Jamar – Nino, potem ko so jim jo ranjeno Nemci predali. Nini je posvetil naslednjo zbirko Pesmi, ki se je ohranila le v dveh primerkih, saj so 4.000 natisnjenih izvodov domobranci uničili.

Kitica pesmi Srečanje

Kje si? Ne, to nisi ti,
ti si se skrila vame,
tu te smrti ne zajame,
tu so še tvoje oči.

Po koncu vojne je bil Matej Bor dve leti ravnatelj ljubljanske Drame, kjer je v program uvrstil tudi svojo dramo Vrnitev Blažonovih, ki so jo po petih ponovitvah umaknili s sporeda, njega pa z ravnateljske funkcije. Takrat se je odločil, da gre, kot je to imenoval sam, v "literarne partizane". Kot svobodni književnik se je samo od peresa (v tem primeru pero niti ni metafora, saj je zares raje pisal, kot da bi tipkal na pisalni stroj) preživljal vse do upokojitve. Napisal je več dram in pesniških zbirk, romane Daljave, Odloženi in Jernejev rokopis ali Martinova senca, pripravljal je filmske scenarije, objavljal kratko prozo, pesmi za otroke, uganke, gledališke kritike, eseje in epigrame. Verjel je v etruščansko poreklo naših prednikov in razvijal teorijo o Venetih.
Pogosto se je zavzel za zaprte ali odrinjene avtorje in opominjal na revizijo dachavskih procesov.

Šel je popotnik skozi atomski vek
S pesnitvijo Šel je popotnik skozi atomski vek je v 50. letih opozarjal na apokalipso, ki je grozila ob krepitvi jedrske oborožitve in stopnjevanju hladne vojne. Opozarjal je na človekov odnos do narave, ne zgolj v svojih literarnih delih, ampak tudi kot predsednik Društva za varstvo okolja.

V drami Šola noči je opozarjal na "klub samomorilcev", smrtonosno igro mladih slovenskih intelektualcev pod vplivom nihilizma. Pokazal je na mehčanje uporne mlade generacije z LSD-jem, ki ga je CIA najprej razširila v ZDA in pozneje izvozila v Evropo. Drama ni bila uprizorjena, pač pa posneta na TV Ljubljana.

Muratović podpisuje tudi scenarij filma, direktor fotografije in snemalec je Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe je Borov vnuk Jernej Marušič, kostumografka Jerneja Jambrek. V prizoru iz igre Šola noči sta nastopila igralca Branko Jordan in Eva Stražar, v prizoru iz igre Vrnitev Blažonovih igralci Nikolaj Pintar, Petra Kokoravec, Robi Cotič in Zarja Pavlin iz Kulturnega društva Grgar, (režiser igre Radoš Bolčina). Interpret besedil Mateja Bora je Kristijan Muck, Borove skladbe je interpretiral Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič z zborovodkinjo Pio Cah.

Premiero filma so pripravili Kinoatelje, Kulturno društvo Grgar in RTV Slovenija in je del programa Evropske prestolnice kulture GO 2025 Nova Gorica · Gorizia.