Prvič je bilo zasnovano popolnoma stekleno pročelje in steklena streha se je tudi spremenila. Le v stavbah Adolfa Loosa, ki so bile zgrajene kakšno leto pred tovarno Fagus, smo mogli uzreti isti učinek popolne kocke. Naslednja zelo pomembna kvaliteta Gropiusove stavbe je bilo razblinjenje meje med zunanjostjo in notranjostjo, kar je bila posledica širnih steklenih površin.
Nominacija za vpis znamenite tovarne čevljev v spodnjesaškem mestu Alfeld, prihaja v trenutku, ko je ime Walterja Gropiusa, ustanovitelja šole Bauhaus, zelo aktualno. Končuje se namreč leto, v katerem smo zaznamovali 90-letnico ustanovitve te šole, ki je pojmovana kot eno gnezd porajanja moderne arhitekture, nedavno pa so v newyorškem muzeju moderne umetnosti (MoMA) tudi odprli veliko razstavo o Bauhausu, ki temeljito predstavi in ovrednoti dosežke šole, katere vodilo je bilo razumevanje gradbene umetnosti kot sinteze vseh vizualnih umetnosti ter razumevanje stavbe kot celostnega umetniškega dela.
V tovarni še vedno izdeljujejo čevljarska kopitaV deželi Spodnja Saška, katere ministrstvo za znanost je pri Unescu vložilo nominacijo za razglasitev tovarne Fagus za spomenik svetovne kulturne dediščine, upajo, da bi se objekt na seznam lahko uvrstil leta 2011. Posebnost stavbe je med drugim tudi ta, da danes nikakor ni mrtvi kulturni spomenik, saj še danes, torej skoraj 100 let po njeni dograditvi, služi svojemu namenu oziroma izdelovanju čevljev; natančneje, v tovarni še vedno izdeljujejo čevljarska kopita.
Prehajanje zunanjosti v notranjost
Tovarno Fagus so med letoma 1911 in 1913 (nekatere dodatke so zgradili do leta 1925, ko je bila popolnoma opremljena tudi notranjost) zgradili po načrtih Walterja Gropiusa in Adolfa Meyerja. Stavba, ki je kot eden prvih objektov poudarila dejavnik prosojnosti, prehajanja zunanjosti v notranjost, kar je še danes eden od glavnih smernic v arhitekturi, še enkrat tudi poudari to, da je treba razvoj sodobne arhitekture 'zagrabiti' pri Petru Behrensu. Zunaj arhitekturne stroke je Behrens danes precej manj znan kot vedno znova izpostavljeni očetje modernizma Walter Gropius, Le Corbusier in Ludwig Mies van der Rohe, vendar pa so vsi ti trije arhitekti nekaj časa preživeli prav v Behrensovi delavnici, v kateri se je razvijala drugačna linija moderne arhitekture; dosti bolj 'prizemljena', obtežena z močnim coklom (talni zidec), medtem ko je omenjena trojica razvijala lahko, zračno arhitekturo.
Kritičen odziv na učitelja Behrensa
V tem smislu moramo tudi tovarno Fagus razumeti kot odziv na prav tako znameniti industrijski objekt, turbinsko dvorano podjetja AEG. Če je Behrens turbinsko dvorano zasnoval kot masiven objekt, katerega nosilni elementi so še posebej poudarjeni, kar vzbuja vtis stabilnosti in monumentalnosti, pa sta Meyer in Gropius v objektu, ki sta ga razumela kot kritiko učiteljevega dela, vse nosilne elemente umaknila v notranjost, tako da so zunanje stene lahko ostale 'prazne' oziroma so lahko bile prekrite z lahno stekleno opno. Gropius je v zvezi z videzom tovarne Fagus uporabljal tudi izraz 'eterelizacija' stavbe, saj naj bi bila še posebej ponoči, razsvetljena z lučmi, katerih svetloba je prodirala iz notranjosti v zunanjost, videti kot 'eterični' oblak svetlobe. Podoben učinek je Gropius pozneje, v letih 1925 in 1926, ustvaril tudi v stavbi svoje šole Bauhaus v Desauu.
Prvič je bilo zasnovano popolnoma stekleno pročelje in steklena streha se je tudi spremenila. Le v stavbah Adolfa Loosa, ki so bile zgrajene kakšno leto pred tovarno Fagus, smo mogli uzreti isti učinek popolne kocke. Naslednja zelo pomembna kvaliteta Gropiusove stavbe je bilo razblinjenje meje med zunanjostjo in notranjostjo, kar je bila posledica širnih steklenih površin.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje