Oglas
Nekoliko širši pogled na delovanje Sokurova in Schygulle razkrije, da v ozadju projekta stojita dve veliki osebnosti filmske umetnosti 20. stoletja. Sokurova namreč cenijo kot naslednika slovitega Tarkovskega, režiser pa je veliko damo nemškega filma začel ceniti predvsem ob pregledovanju filmske zapuščine Rainerja Wernerja Fassbinderja, enega ključnih predstavnikov nemškega novega filma, v čigar več filmih in produkcijah njegovega eksperimentalnega akcijskega teatra je igrala Schygulla.
Tetralogija velikih političnih zločinovPri Faustu Aleksandra Sokurova gre veliko več kot za novo ekranizacijo motivov iz Goethejeve tragedije, ki sicer v Nemčiji ostaja najpogosteje uprizorjeno literarno delo; le lani si ga je bilo mogoče ogledati na več kot 40 nemških odrih. S svojim Faustom Sokurov sklepa mračno teatrologijo, katere glavni temi sta temna plat človeštva in sprevrženje značaja, ki ga povzroči 'okuženost' s politično močjo. Prvi del tetralogije je bil film Moloh (1999), v katerem je Sokurov večno navezo korupcije značaja in pohoda na oblast obravnaval prek osebe Adolfa Hitlerja, v filmu Sonce (2004) je pod drobnogled vzel oblast japonskega cesarja Hirohita, v Taurusu (2000) pa se je ukvarjal z Leninom.
Spomin na Syberbergovo tetralogijo
Projekt Sokurova bi lahko v nekaterih vidikih primerjali z veličastno tetralogijo Hitler - Ein Film aus Deutschland (Hitler - nemški film, 1977) kultnega nemškega režiserja Hansa-Jürgena Syberberga, pri katerem gre za pravo kozmogonijo nacizma, predstavljeno v formi, ki jo je Syberberg razvil kot v filmskem mediju udejanjeno celostno umetniško delo (Gesamtkunstwerk). Vendar je med Sokurovom in Syberbergom razlika. Sokurov se zanima predvsem za politiko in za psihološke vzgibe, ki tičijo za njo. Syberbergovo izhodišče pa je drugačno in širše. Režiser, ki si je sicer doktorat prislužil z literarno analizo absurdnosti v delu švicarskega dramatika Friedricha Dürrenmatta in v čigar delu se po njegovih besedah povezujeta teorija gledališča Bertolda Brechta in estetika Richarda Wagnerja, izhaja iz psihologije in psihoanalize. Ne zanima ga, kako oblast pokvari človeka, ampak kateri vzgibi človeka ženejo na oblast. Njegova dela, najbolj očitno pa Hitler, se tako ukvarjajo predvsem z nagonom smrti (tanatos) in fascinacijo z destrukcijo, ki je seveda nasprotje prej omenjenemu gonu.
Vrnimo se vendar k Sokurovu in Schygulli. 65-letna Hanna Schygulla, ki je nedavno v Berlinu snemala kratki film po eni izmed zgodb Thomasa Manna, je povedala, da jo je Sokurov prvič nagovoril pred dvema letoma, ko je v Sankt Peterburgu, kjer je snemala film Tatarska kneginja. Za sodelovanje v Faustu, ki ga bodo med drugim snemali na Islandiji in v Italiji, se je Schygulla odločila, ker jo "filmi Sokurova fascinirajo bolj kot večina sodobne filmske umetnosti." Proračun filma Faust naj bi bil okoli 7,7 milijona evrov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje