Letošnji FNF je predstavil raznovrstno paleto slovenskih neodvisnih kratkih filmov in en dolgometražni film. Na festival se je prijavilo več kot 110 filmov, od tega jih je selektor Martin Draksler v končni izbor uvrstil 19. V dveh dneh festivala so se tako zvrstili eksperimentalni, animirani, dokumentarni in igrani filmi – vsak ubira svojstven pripovedni pristop in poetiko, lotevajo se tako družbeno pomembnih kot osebno intimnih zgodb.
Ob koncu festivala je žirija – sestavljali so jo predsednik Žiga Čamernik ter Gaja Pöschl in Ana Ruter – podelila tudi nagrade za najboljše filmske dosežke.
Nagrado za najcelovitejšo filmsko stvaritev so namenili polurnemu dokumentarcu Komaj čakam, da prideš, za katerega je režiser, priznani kontrabasist Tomaž Grom, ustvaril tudi glasbo. "Ta film je izpoved, pesem, trenutek, žalostinka, hvalnica, blagohotnost, naklonjenost in tudi najbolj stvarna okrutnost. Vse z namenom, da nas nagovori in se zareže v najgloblji kotiček človeške duše. V sami srčiki iste točke, kjer nas najbolj boli, očitno lahko tudi najbolj ljubimo," je v utemeljitev
nagrade za film, "za katerega se zdi, da ga je režiralo kar življenje samo", zapisala žirija.
S posebno omembo je žirija kronala tri kratke filmske kreacije, in sicer filme Profesionalna amaterja (režija: Emina Gazibera), Robbery Casette Vol. 2 Play Again (režija: Matias in Peter Zemljič) in Do takrat pa ... (režija: Borij Levski).
Igrani film Profesionalna amaterja je komična drama, morda satira ali celo mockumentarec, ki z glavnima protagonistoma poskrbi za izvirnost, svežino in humorno samorefleksijo. S svojskim ironičnim pristopom preizprašuje pogosto sila tanko mejo med umetnostjo in komercialo, s čimer (ne)hote ujame samo bistvo neodvisnega filma, so utemeljili žiranti.
Brata Zemljič s parodijo nepričakovanih preobratov v blockbusterskih filmskih uspešnicah Robbery Casette Vol. 2 Play Again postrežeta z obilico akcije, dodelanih specialnih učinkov, humorja in znanstvene fantastike.
Do takrat pa … je naturalistična igrana etuda, je zapisala žirija, "ki predvsem zaradi avtentičnosti igralske izvedbe spominja na lahkotnejše življenje nekega drugega časa, kar jo povzdigne na skorajda metafizično raven. Igrivo in duhovito preigrava možnosti naključnega srečanja dveh popolnih tujcev, z vso zadrego odkrite simpatije, ki jo takšen stik nujno in tudi imanentno premore. Odločitev, ali je srečanje usodno ali dejansko zgolj naključno, pa je inteligentno prepuščena gledalcu."
Kaj pomeni neodvisni film v majhni in kaj v veliki filmski industriji?
Kot so zapisali organizatorji, ima pojem neodvisnega filma dva obraza. V okoljih z razvito filmsko industrijo in prevladujočo kinematografijo, ki duši vsako drugačnost, gre za male, od velikih neodvisne producente, ki imajo pomembno vlogo pri uveljavljanju bolj avtorskega pristopa k filmski ustvarjalnosti. V produkcijsko manj razvitih okoljih, kot je tudi slovensko, pa mislijo bolj na neodvisne avtorje kot neodvisne producente. "Tu gre za filmsko ustvarjalnost, ki svojega mesta ne išče v prevladujoči kinematografiji, ampak oblikuje svojo posebno nišo," so še zapisali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje